Igor Mekina

, 09:00  |  Svet

V Rusiji nenapovedane vojaške vaje

Rusija je februarja letos začela s prvimi nenapovedanimi vojaškimi vajami, že mesec dni zatem pa je Vladimir Putin nenapovedano sprožil vojaške vaje desetkrat večjega števila enot. Ruska mornarica v Črnem morju je namreč dobila ukaz za izvedbo nepričakovanih vojaških vaj. Na njih naj bi sodelovalo več deset bojnih ladij, oklepnih vozil in na tisoče marincev. Vaje so se začele v četrtek zjutraj, ko je predsednik Rusije Vladimir Putin iz svojega predsedniškega letala izdal ukaz za vaje na poti iz Durbana v Južni Afriki v ruski Soči.

Ukaz je izdal obrambnemu ministru Sergeju Šojgoju, ki je ovojnico odprl ob štirih zjutraj po moskovskem času in šele v tem trenutku izvedel za ukaz za vaje. Vojaški manevri so bili presenečenje tudi za ruske sosede, ki so prav tako sprožile alarme, ko je 30 ruskih ladij zapustilo svoja pristanišča. Pridružile so se jim tudi ladje, ki so zasidrane v ukrajinski luki Sevastopolj. Tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je povedal, da bo v vojaških vajah sodelovalo 71.000 vojakov, 250 oklepnih vozil, 50 topov, dvajset letal in helikopterje in okoli 30 vojnih ladij. Vaje vključujejo del enot letalstva, padalske enote za hitro odzivanje, specialne enote in druge. Enote bodo morale opraviti 500 kilometrov poti do položajev, na katerih bodo vadile bojno streljanje. Enake naloge bodo izvedle tudi pomorske sile. Kljub velikemu številu vojakov, ki so vključeni v operacijo, Rusija z nenapovedanimi manevri ni prekršila mednarodnega prava. Predsednikov tiskovni predstavnik Dimitrij Peskov prav tako ni izključil možnosti, da bo predsednik Rusije osebno nadzoroval manevre, saj je Soči ob Črnem morju in zelo blizu območja manevrov.

Nenapovedane vojaške vaje naj bi bile tudi v prihodnje del nove prakse ruskih oboroženih sil. Peskov je opozoril na besede predsednika Vladimirja Putina na kolegiju ministrstva za obrambo pred časom, ko je napovedal začetek prakse nenapovedanih vojaških vaj. Rusija je nato prvo takšno vajo po več kot 20 letih izvedla februarja letos. V tej vaji je sodelovalo desetkrat manj vojakov – okoli 7000 vojakov, vendar so bile te vaje organizirane skladno z veliko vajo ruskega zračnega letalstva, v kateri je sodelovalo več kot 40 letal (tudi nadzvočni bombniki Tu-160, Tu-95MC, Tu22M3, leteči tankerji Iljušin, radarska letala A-50, reaktivci Su-27 in MiG-31), ki so izvedli preko 60 bojnih nalog.

Istočasno s temi vojaškimi vajami Rusija v zadnjem času vztrajno obnavlja predvsem svojo mornarico. Najpomembnejša pridobitev so predvsem zelo močne, odlično oborožene in skorajda neslišne jedrske podmornice vrste borei. Prva poddmornica Vladimir Monomakh je zaplula v morje v največji ruski ladjedelnici Semash blizu Severodvinska in že začela s testi, ki bodo trajali do njene operacionalizacije. Gradnja te podmornice, tretje v svojem razredu, se je začela 19. marca leta 2006, ko so ruski podmorničarji slavili 100-letnico ruske podmorniške flote. Omenjena podmornica je dolga 170 metrov, široka 13,5 metra in se lahko potopi 450 metrov globoko. Izpodriva 24.000 ton vode in se giblje s hitrostjo 29 vozlov (54 kilometrov) na uro. V njej je prostora za 107 mornarjev. Oborožena je z 16 do 20 novimi interkontinentalnimi balističnimi raketami »Bulava« (NATO klasifikacija SS-NX-30) na trdo gorivo z več bojnimi glavami, od katerih ima vsaka moč 150 kiloton, ki lahko prebijejo vsak protiraketni ščit. Opremljena je tudi s šestimi torpednimi cevmi 533 mm. Ta strateška podmornica se lahko pohvali tudi z novo generacijo jedrskega reaktorja, ki ji omogoča proizvodnjo kisika, tako da podmornica lahko ostane pod vodo do tri mesece in se giblje v »avtomatskem« režimu plovbe. Leta 2011 so bile prvič uspešno testirane tudi njene rakete. Tedaj je raketa »Bulava« uspešno preletela 9300 kilometrov v samo 33 minutah in zadela predvideno mesto v Tihem oceanu. Da se nikoli več ne bi ponovila tragedija podmornice »Kursk«, so vse podmornice vrste borei opremljene s »plavajočo kapsulo«, v katero se lahko ob nesreči umakne posadka. Poleg te je v ruski mornarici že enaka podmornica Jurij Dolgoruki, ki so jo začeli graditi že leta 1996. Stroški prve podmornice so bili okoli 770 milijonov dolarjev, stroški vsake naslednje pa bodo bistveno manjši. V uporabi je tudi podmornica Aleksandar Nevski, ki jo tudi testirajo, njena naslednjica pa je že v izgradnji in naj bi imela še boljše značilnosti. V naslednjih letih Rusija načtuje gradnjo 10 podmornic te vrste. Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal bistveno razširitev ruske mornarice in poudaril, da bo v Rusiji do leta 2020 zgrajenih novih 51 bojnih ladij in 21 podmornice. Putin je ob tem poudail, da je ruska mornarica glavni instrument "varovanja nacionalnih in ekonomskih interesov". Za krepitev »pomorske jedrske sile« naj bi Rusija v prihodnje porabila okoli 140 milijard dolarjev.

Vse to vlaganje v mornarico ni povezano samo z obrambo države, pač pa Rusiji omogoča tudi samostojno vodenje zunanje politike in napoveduje čas, ko se bo Rusija veliko bolj aktivno kot v preteklosti angažirala v območjih, ki jih sama vidi kot najpomembnejša geostrateška področja sveta.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.