VLV: Odstopite, pa se bomo pogovarjali

Gibanje VLV na sestanek k Vebru le ob izpolnitvi šestih zahtev, vključno z odstopom vlade

Predsednik državnega zbora Janko Veber namerava 3. aprila sprejeti predstavnike civilne družbe, da bi spregovorili o institutih neposredne demokracije. Predstavniki gibanja Vseslovenske ljudske vstaje (VLV) bodo na sestanek prišli le, če bo izpolnjenih šest njihovih zahtev, med drugim odstop vlade in poslancev DZ ter ljubljanskega župana. V gibanju poudarjajo, da ne zavračajo dialoga, vendar bodo dialog vzpostavili samo s kredibilno in legitimno oblastjo, te kredibilnosti pa obstoječi sklic državnega zbora in vlada po njihovem mnenju nimata.

Svoje stališče utemeljujejo z več pojasnili. Kot je razložil Uroš Lubej iz omenjenega gibanja, so stranke nove koalicije "s politikantskim manevriranjem" preprečile, da bi v času najhujše politične krize prišlo do kredibilne prehodne vlade, ki bi jo vodili moralno in politično neoporečni strokovnjaki. Ta vlada bi državo pripeljala do predčasnih volitev "in s tem do novega zaupanja". Lubej je spomnil na besede predsednikov SD Igorja Lukšiča, DL Gregorja Viranta in DeSUS Karla Erjavca ob izbruhu protestov in politične krize, da so za Slovenijo edina rešitev predčasne volitve. Ko pa so bili njim oziroma njihovim kadrom ponujeni stolčki v novi vladi, pa so na te izjave pozabili, je dodal.

Na pomanjkanje kredibilnosti po Lubejevih besedah kaže tudi to, da se poslanci PS niso ogradili od ljubljanskega župana Zorana Jankovića, poslanci SDS pa ne od njihovega predsednika Janeza Janše. Oba namreč bremenijo očitki iz poročila protikorupcijske komisije. To po oceni gibanja pomeni, da več kot polovica sedanjega državnega zbora nima razčiščenih osnovnih standardov politične kulture. "Ostalo polovico sestavljajo stranke, ki svoja stališča spreminjajo glede na lastne politične interese," še menijo v gibanju.

Zato gibanje zahteva odstop vlade, poslancev DZ, do predčasnih volitev pa naj pride najkasneje v roku šestih mesecev. Med šest zahtev spada tudi hitra in učinkovita sprememba zakonodaje in organizacije sodnega sistema. Eni od zahtev sta vpeljava instrumenta ljudske nezaupnice in sprememba volilne zakonodaje, ki bo bistveno povečala vpliv državljanov na sestavo DZ. Prav tako zahtevajo, da se z javnih funkcij umaknejo vsi politiki, ki jih bremenijo resni sumi koruptivnih, klientelističnih in nepotističnih ravnanj.

Glede sprememb referendumske zakonodaje pa se mora izvesti široka javna razprava, so še prepričani. Na dialog s politiko so pripravljeni, če bodo politiki javno sprejeli vse naštete zahteve. Tudi za sredin sestanek velja, da bodo razmislili o udeležbi, če bo Veber javno podprl njihove zahteve. V državnem zboru so vabilo na sredin pogovor naslovili na nekatere predstavnike civilne družbe. Lubej pravi, da jim ni jasno, po katerem ključu so izbrali sodelujoče, problematično se jim zdi tudi, da bi sestanek zaprli za javnost. Kot pravi Lubej, ne zahtevajo dialoga "s šestimi posamezniki", temveč široko razpravo, omejitev pravice do referenduma pa da ni edina tema, o kateri bi se morali pogovarjati.

Kljub sprava drugačnim napovedim je predsednik DZ Janko Veber danes dejal, da bo srečanje odprto za javnost. Kot izhaja iz vabila, so v DZ poleg VLV na sestanek med drugim povabili Aleša Primca iz Civilne iniciative za družino in pravice otrok, predsednika Sindikata vojakov Slovenije Gvida Novaka in predsednika Zveze domoljubnih društev Hervardi Andreja Šiška, pa tudi pravnike Igorja Kaučiča, Lojzeta Udeta in Mira Cerarja. Zaradi odločitve, koga na sestanek povabiti, se je oglasilo več društev in organizacij, ki vabila niso prejeli. V Delavsko punkerski univerzi in Mreži za neposredno demokracijo so v sporočilu za javnost opozorili, da med povabljenimi prevladujejo posamezniki, "ki so v preteklosti odkrito zlorabljali institut referenduma za omejevanje človekovih pravic". Istočasno pa so v DZ izključili vso ostalo zainteresirano javnost, so dodali.

Po njihovem mnenju je sestankovanje izbrancev povsem nelegitimno, saj morebitni udeleženci ne morejo zastopati nikogar razen sebe, "arbitraren način izbora udeležencev sestanka kaže tudi na popolno odsotnost razumevanja koncepta politične neposredne demokracije in je v posmeh skupnim načinom soodločanja". Koalicija solidarnih, ki jo sestavljajo nekateri sindikati in druge prepoznavne organizacije, pa je na Vebra naslovila javno pismo, v katerem je izrazila presenečenje, da ni bila povabljena na pogovor o ustavnih institutih, ki se nanašajo na neposredno demokracijo. Prepričani so, da oblast nadaljuje svoj mačehovski odnos do civilne družbe in na posvet o nadaljnji usodi referenduma v Sloveniji vabi le izbrane posameznike. Tudi oni menijo, da je na tej točki potrebna širša razprava. Vlado in DZ zato pozivajo, naj razširi razpravo in povabi nanjo vse zainteresirane akterje. (STA, mm)