Džamija bo integrirana v mestno cono

Grabus: Danes gradnja džamije ni več politično vprašanje

Danes gradnja džamije po mnenju ljubljanskega muftija Nedžada Grabusa ni več politično vprašanje, ampak je upravno vprašanje. Dokler niso imeli možnosti kupiti zemljišča, je bila gradnja, kot je poudaril v pogovoru za Dnevnik, izključno politično vprašanje. Prepričan je, da bodo še letos septembra položili temeljni kamen za gradnjo džamije. To je sedaj, kot je dejal Grabus, ireverzibilni proces, čeprav se v islamski skupnosti zavedajo, da bo gradnja zelo zahteven proces.

Pri tem dopušča možnost, da bodo naleteli na še kakšne probleme, ki bi gradnjo upočasnili, vendar je skoraj zagotovo ni mogoče več ustaviti, je prepričan mufti. Da bo minilo 44 let, odkar je islamska skupnost prvič uradno izrazila željo, da bi v prestolnici zgradila prvo džamijo v Sloveniji, tega islamska skupnost ni pričakovala. Grabus je pot od takrat do danes opisal kot križev pot, ki ga muslimani v Sloveniji niso pričakovali. Kot pravi, je bila največja težava, da je država oziroma občina obljubljala zemljišče, vendar islamski skupnosti dolgo časa sploh ni dala možnosti, da bi zemljišče dejansko tudi odkupila. "V začetku smo bili torej zelo odvisni od politične volje, čeprav nam slovenska ustava zagotavlja takšno pravico," je poudaril.

Zato je vesel, da so prišli do točke, ko so v celoti odplačali zemljišče, in da so vse to storili brez kakršnih koli afer in sprenevedanj, je dejal in zavrnil namigovanja, češ da imajo Katarci, ki so odplačali dolg za zemljišče in ki bodo financirali gradnjo džamije, skrite namene. "Gre za donacijo brez pogojev, saj nam Katarci ne morejo, niti nam ne želijo diktirati pogojev," je zatrdil Grabus in dodal, da so verniki skupaj zbrali približno štiri milijone evrov za ta projekt. Zelo hvaležen je ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću in sodelavcem, da so razumeli, da džamija mora biti integrirana v mestno cono. Če bi bila odrinjena na Cesto dveh cesarjev, bi bila zagotovo tujek, je dejal in dodal, da bo del mesta.

Ljubljanski mufti sicer verjame, da bi danes Slovenci zavrnili referendum o prepovedi gradnje džamije. "Mislim, da so Slovenci na strani človekovih pravic in da so primer civilizirane države, ki razume, da če želi Slovenija in tudi Evropa nadaljevati svojo pot, mora biti odprta," je še dodal Grabus. Islamska skupnost (IS) v RS je 29. marca uradno odplačala posojilo Unicredit banke, ki so ga najeli za nakup zemljišča za islamski versko kulturni center. Kot je takrat povedal tajnik IS Nevzet Porić, bodo vlogi za izdajo gradbenih dovoljenj za džamijo in cesto ob versko kulturnem centru na upravno enoto oddali v drugi polovici maja. (STA, mm)