Darja Kocbek

, 09:25  |  Ekonomija

Delavci kot stroji: še hitreje, še več

Ko so na zunanjih stenah bank začeli postavljati bankomate, se jih je Richard Reeves, predavatelj na univerzi Južna Kalifornija, izogibal. Njegova mati je takrat delala v podjetju Trust Company v Jerseyu, kjer so razvijali stroje, da bi ukinili njeno delovno mesto. Ko je Reeves še bil v službi pri časopisu New York Times, je nekega dne na oddelku, kjer so urejali in shranjevali objavljene članke, ob človeku, ki je opravljal to delo, pod pultom zagledal človeka s štoparico. To je bil izvedenec za učinkovitost ene od svetovalnih hiš, kot je McKinsey and Co. ali Booz Allen Hamilton. Ti svetovalci odpravljajo delovna mesta.

Danes so bankomati povsod, objavljeni članki so digitalizirani in na voljo prek spleta, ni si več mogoče zamisliti življenja brez brskalnika Google in številnih spletnih strani z različnimi informacijami, na spletni strani Truthdig piše Reeves. »Vem, da se šefi povsod poskušajo znebiti mene in vas, ko najdejo ustrezen računalniški program, ki bo nadziral moj pritisk, spletne strani, ki jih redno obiskujem in berem, GPS ali kamero pod mojim avtomobilom ali tovornjakom. Sem jaz res pomemben? Ne zanje. Oni neutrudno iščejo virtualnega mene ali vas, tukaj ali v Bangladešu ali v spletnem okolju,« opozarja Reeves.

Zdaj je ena glavnih tem brezposelnost, a ta tema bo v prihodnosti veliko širša. V podjetjih že beležijo, koliko krat posamezni zaposleni gre med delovnim časom na stranišče, preverjajo, koliko časa porabijo na socialnih omrežjih, skratka, kako učinkoviti delavci so. Phil Richards, 52-letni delavec v klavnici, pravi, da so zaposleni tam samo še »ljudje stroji«. Za stroje ni pomembno, ali se počutijo dobro ali imajo slab dan. Da bi delal bolj učinkovito, ima Richards na ušesih slušalke, prek katerih mu nadzorniki sporočajo, kaj mora narediti naslednje in koliko časa ima, da naročeno naredi. Mantra, ki jo posluša je: hitreje, še hitreje, več, še več. Kot v filmu Sodobni časi (Modern Times), ki ga je pred drugo svetovno vojno posnel Charile Chaplin. A to je šlo, dokler se delavec, ki so mu hitrost tekočega traku vedno povečevali, ni najprej znašel v zobniku stroja, potem pa v norišnici.

Delodajalec Phila Richardsa je podjetje Unified Grocers, ki oskrbuje veleblagovnice z mesom. V desetih letih je število zaposlenih znižal za 25 odstotkov, prodajo pa je v istem času povečal za 36 odstotkov.

»Če vsak naredi malo več, nam je treba zaposliti enega človeka manj,« razlaga izvršni direktor Rod van Bebber. Vsak zaposleni manj zanj pomeni manjše stroške dela. Vlada ZDA načrtuje, da bi morali državljani obvezno nositi naprave GPS, da bi lažje sledili kriminalcem. Toda te naprave bi zlahka uporabljali tudi šefi za sledenje zaposlenih, mene in vas, piše Richard Reeves. Ena od bralk članka v New York Timesu ugotavlja: »To nam je prinesel mrhovinarski kapitalizem: dobiček in blaginjo za redke, za večino pa padec na dno«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.