, 19:10  |  Družba

Diskriminacija žensk v kulturi je dejstvo

Okrogla miza razkrila diskriminacijo žensk v kulturi

Ženske v kulturi so, kot je menila Ksenija Jus, tako redka vrsta, kot so ptice na Barju, ki se imenujejo drevesne cipe, zato bi jih bilo treba tudi zaščititi.

Ženske v kulturi so, kot je menila Ksenija Jus, "tako redka vrsta, kot so ptice na Barju, ki se imenujejo drevesne cipe", zato bi jih bilo treba tudi zaščititi.
© Tomaž Lavrič

Razpravljavci današnje okrogle mize Diskriminacija žensk v kulturi, ki je potekala v sklopu Tedna svobodne univerze, so se strinjali, da so ženske diskriminirane tudi oziroma predvsem v kulturi. Ob tem so opozorili na težek položaj umetnic, v kulturi samozaposlenih mater samohranilk ter na pomanjkanje žensk na vodstvenih položajih v kulturi. Nekaj povabljenih umetnic je uvodoma predstavilo svoje primere diskriminacije.

Slikarka in intermedijska umetnica Zvonka Simčič je opozorila na neenake možnosti v kulturi samozaposlenih mater samohranilk. Izpostavila je problem izgorelosti kot posledice dvojne vloge umetnice in matere. Spomnila je, da so samozaposleni v kulturi do bolniške upravičeni šele po 30 dneh. Po mnenju kantavtorice Ksenije Jus bi bilo treba celoten sistem samozaposlenih žensk v kulturi na novo zgraditi, saj ga trenutno ni. Ženske v kulturi so, kot je menila, "tako redka vrsta, kot so ptice na Barju, ki se imenujejo drevesne cipe", zato bi jih bilo treba tudi zaščititi.

Prevajalka Tina Mahkota, katere primer je v javnosti odmeval, ko ji je bila kot materi samohranilki onemogočena rezidenca v tujini, je dejala, da je svojo situacijo razkrila, da bi se zadeve na tem področju uredile. Te so se, kar je potrdil v.d. generalnega direktorja direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu za kulturo Gašper Troha. Na diskriminatoren pa tudi žaljiv odnos do žensk je opozorila tudi direktorica Slovenskega mladinskega gledališča Uršula Cetinski. Ob tem je spomnila na negativen in grob medijski odmev, ki ga je bila deležna kot ustanoviteljica festivala Mesto žensk. Spregovorila je tudi o podrejenem položaju žensk v gledališču, kjer je večina vidnejših in bolj zanimivih vlog napisana za moške, ter na vodstvene položaje, ki jih na nacionalni ravni zasedajo predvsem moški. Ženske vodijo veliko mestnih gledališč, medtem ko so direktorji nacionalnih teatrov, kjer sta tako proračun kot ugled višja, pretežno moški, je pojasnila.

To razmerje je potrdil tudi Troha, ki je dodal, da se največja razlika kaže na področju filma, kjer je sredstev največ. Režiserji so v glavnem moški, je dejal. Sicer Troha največ težav prepoznava pri mladih in samozaposlenih v kulturi. Na tem področju nameravajo na ministrstvu pristopiti s pozitivno diskriminacijo. Želijo si spremeniti zakonodajo, ki bo znižala dohodke javnim uslužbencem na področju kulture in jih dvignila samozaposlenim.

Po besedah dekana Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in predsednika Nacionalnega sveta za kulturo Mirana Zupaniča je sistem zgrajen tako, da vzgaja posameznike, "ki proizvajajo, trošijo in so čim bolj pokorni". Vse to pa so, kot je poudaril, mehanizmi, ki povzročajo pasivnost in krčenje zavesti ter posledično vodijo v "samouničevalno prakso". Zagovornik načela enakosti iz urada vlade za enake možnosti Boštjan Vernik Šetinc je povedal, da diskriminacija ni le, če se na neenak način obravnava različne ljudi, pač pa tudi, če se ne upošteva drugačnosti pri ljudeh, ki so v različnih situacijah. Problem je po njegovih besedah tudi indiferentnost do diskriminacije. "Dokler ne prideš na vrsto, se ne sekiraš", je pojasnil.

Prisotne na okrogli mizi na Fakulteti za socialno delo, ki sta jo vodili Barbara Kresal in Mojca Urek iz fakultete, je pozdravila tudi dekanja fakultete Gabi Čačinovič Vogrinčič, ki je izrazila veselje nad tem, da pogovor o diskriminaciji gosti prav fakulteta, ki bi morala biti najbolj občutljiva nanjo. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.