»Solidarno, strpno in sonaravno družbo!«

Več vstajniških in drugih skupin odpovedalo današnje srečanje z Bratuškovo

Predsednica vlade Alenka Bratušek je za danes popoldne na srečanje povabila predstavnike t. i. vstajnikov, a je več skupin sporočilo, da se pogovora ne bodo udeležile. Kot so napisale v javnem odgovoru na vabilo, sedanja vlada namreč nima dovolj legitimnosti. Iz kabineta predsednice vlade so za STA navedli, da so do tega trenutka udeležbo na današnjem srečanju potrdile Delavsko-punkerska univerza (DPU), Mreža za neposredno demokracijo, Neposredna demokracija zdaj (NDZ), Zavod Grč Vrh, Nova stranka Slovenije, Založba Sanje, Glas ljudstva in Združeno ljudstvo Slovenije. Izjavo DPU in NDZ v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Srečanju s premierko so se odrekle skupine 29. oktober, gibanje in stranka TRS, FemA - Feministična akcija, Nič brez nas žensk, Odbor za pravično in solidarno družbo in Solidarnost, SRP ter Gibanje VLV (nekdanji odbor vseslovenske ljudske vstaje). "V dialog s politiki bomo stopili po tem, ko bodo izpolnili nekatere osnovne zahteve protestnega gibanja," so predstavniki omenjenih skupin zapisali v skupnem odgovoru premierki in napovedali, da bodo svoja stališča in zahteve javno predstavili prihodnji teden. Prepričani so, da so njihovi predlogi "bistvenega pomena za Slovenijo" in "bi jih morala sprejeti vsaka razumna politika". Hkrati napovedujejo, da bodo poskusili pod skupne zahteve poenotiti tudi druge vstajniške skupine in civilno-družbene organizacije.

Kot so še zapisali, načeloma podpirajo dialog med politiki in državljani in se zato premierki zahvaljujejo za vabilo. Kot navajajo, je iz pisma razvidno, da se želi predsednica vlade seznaniti z njihovimi predlogi za sodelovanje in s tem začeti odprt dialog z njimi. A "pogovor brez dnevnega reda v kakofoniji udeležencev z velikim številom zahtev in pričakovanj po našem mnenju ne more prinesti ničesar drugega razen fototermina za medije, ki nam ni potreben in verjamemo, da tudi predsednici vlade ne", so dodali.

V kabinetu predsednice vlade so glede tega pojasnili, da današnje srečanje "ni mišljeno kot promocija ene ali druge strani, ampak kot izkazana namera in obljuba predsednice vlade, da prične z dialogom s predstavniki civilno družbenih gibanj". Na razloge vstajniških skupin se je na današnji novinarski konferenci odzval tudi predsednik SLS Franc Bogovič. Kot je dejal, ne razume tistih, ki jemljejo kredibilnost in legitimnost odločanju te vlade. Slovenska politika po njegovih besedah namreč potrebuje nujne odločitve in konsenz. Treba je voditi dialog s socialnimi partnerji in drugimi deležniki v družbi, zato podpira vsa prizadevanja v smeri iskanja dogovora za izhod iz trenutnih težav.

Vstajnike poziva, naj postrežejo z rešitvami, ne pa, da jemljejo legitimnost vladi. Če bodo predlogi dobri, jih bo politika znala upoštevati. Poziva jih tudi, da se organizirajo v stranko in tako na volitvah dobijo podporo volivcev. Na današnje srečanje "iz različnih vzrokov" tudi ne bo predstavnikov Združenja umetnikov Paviljona, a so v sporočilu za javnost zapisali, da to ne pomeni, da si ne bi želeli prispevati k državnim odločitvam ali da ne bi bili odprti za komunikacijo.

Zato so pripravili pisno izjavo, v kateri premierko in ostala gibanja pozivajo, naj preučijo njihov predlog ljudske ustave, ki "omogoča jasno videti napake našega obstoječega političnega sistema in čim prej začeti graditi družbo na zdravih temeljih. Družbo svobodnih in enakopravnih posameznikov". Oglasili so se tudi v organizaciji Hervardi, kjer so opozorili, da na današnji sestanek niso vabljena vsa civilna gibanja, ki so svoja mnenja predstavljala v DS in na pogovoru s predsednikom DZ, pač pa le tista, ki so na protestih zahtevala padec vlade Janeza Janše.

ZADEVA: Izjava za javnost Delavsko-punkerske univerze (DPU) in Neposredne demokracije zdaj! (NDZ)

Delavsko-punkerska univerza (DPU) in Neposredna demokracija zdaj! (NDZ) sta se danes, 19. aprila, udeležili pogovora predsednice vlade s predstavniki civilne družbe. Dogodka smo se udeležili kljub temu, da sestava državnega zbora ne odraža več volje državljanov in ima vlada po našem mnenju le prehodna pooblastila. Tako smo ravnali zato, ker je naša dolžnost, da predsednico vlade seznanimo z dejstvi in zahtevami, ki jih narekujejo trenutne družbene, gospodarske in politične razmere v državi.

1. Referendum in fiskalno pravilo: Če bodo uveljavljene predlagane protidemokratične spremembe, bomo namesto zakonodajnega referenduma, na katerem državljani izvajajo neposredno oblast v smislu 3a. člena ustave, dobili drago javnomnenjsko anketo o simboličnih vprašanjih. Z zapisom fiskalnega pravila bi se država odpovedala avtonomni fiskalni politiki, ki je eden redkih preostalih proticikličnih ukrepov.

2. Boj proti korupciji: Ne glede na prehodni značaj vlade, je potreben brezkompromisen boj s korupcijo, neodvisna preiskava vseh sumov koruptivnih dejanj, povrnitev vsega nezakonito pridobljenega premoženja in utajenih davčnih obveznosti ter vzpostavitev učinkovitega nadzornega sistema nad porabniki proračunskih sredstev ter podjetij v večinski lasti občin in države.

3. Javne finance: Vlada mora z nekonvencionalnimi ukrepi (z izdajo obveznic na neevropskih trgih, z zadolžitvijo neposredno pri neevropskih državah oz. z zastavitvijo državnega premoženja) zagotoviti normalno servisiranje dolga in javnofinančnega primanjkljaja do leta 2015 in s tem omogočiti, da bo nova vlada začela mandat v normaliziranih razmerah.

Namesto linearnega zmanjševanja plač je potrebno selektivno varčevanje, ki bo pravično obremenilo uslužbence z najvišjimi plačami. Pri povečevanju prihodkov se je treba izogniti regresivnim davkom (dvig DDV) in namesto tega povečati progresivnost dohodnine (kamor je treba znova vključiti dohodke iz kapitala) in davek na dohodek pravnih oseb.

4. Bančni sektor: Slaba banka je očitno izvršeno dejstvo. Toda to vlade ne odvezuje od tega, da se prenos terjatev izvede izključno v državnih bankah in samo v primerih, ko bi bili drugi ukrepi po ZUKSB dražji ali neučinkoviti. Ključni ukrep mora biti dokapitalizacija bank, po možnosti z obveznicami. Banke naj se ne sanirajo zato, da bi jih poceni razprodali, temveč zato, da bodo nekoč opravljale javno službo in podpirale razvojne politike.

5. Privatizacija: Privatizacija je škodljiv ukrep, ki ne rešuje realnih težav države in podjetij. Nobena država se ni rešila dolga s prodajo premoženja, temveč zgolj z gospodarsko rastjo in odpisom dolgov. Zamisel vlade, da bi s prodajo uspešnih podjetij financirala »velike infrastrukturne projekte« (tj. potratne investicije v beton), vodi v gospodarski in razvojni samomor. Namesto tega lahko državna podjetja v krizi povečajo prilive v proračun in izvajajo smiselne investicije poleg države. Državna lastnina v gospodarstvu mora ostati nedotaknjena, ker je izhodišče za graditev gospodarstva, v katerem bodo podjetja upravljali zaposleni, delovala pa bodo v korist vseh prebivalcev!

V DPU in NDZ poudarjamo, da so naštete usmeritve le ukrepi v sili, ki bi omogočili, da krizo prebrodimo s čim manjšimi družbenimi stroški in ohranimo zadostno podlago za korenite družbene spremembe. Te spremembe se ne bodo ustavile pri odpravljanju pomanjkljivosti kapitalističnega sistema in moralnem očiščenju tako imenovanih elit. Problem je kapitalizem sam oziroma njegov produkcijski način, ki povzroča ciklične krize, družbene napetosti, konflikte in vojne. Prav tako revščina, razslojenost in uničevanje okolja niso zgolj napake v sistemu, ampak inherenten način njegovega delovanja. Spremembe sistema bodo morale odpraviti odnose izkoriščanja ljudi in okolja ter omogočiti nastanek gospodarstva, ki bo služilo socialnim in ekološkim potrebam.

Vse svoje sile bomo usmerili v procese aktivne politične samoorganizacije, ki bo omogočila demokratično odpravo kapitalizma in vzpostavila solidarno, strpno in sonaravno družbo. Pri tem nas ne bosta vodili nobena vlada in nobena zunanja intervencija, temveč le potrebe in volja delovnih ljudi!