Novi primitivizem za začetnike

Pred nocojšjim koncertom skupine Zabranjeno pušenje v Kinu Šiška smo se pogovarjali z njihovim frontmanom Sejom Sexonom

Kultna sarajevska skupina Zabranjeno pušenje je v Kinu Šiška nedavno odprla razstavo Novi primitivizem za začetnike, s katero bo ljubljanskemu občinstvu predstavila osnovne značilnosti gibanja, ki je močno zaznamovalo sarajevsko glasbeno sceno v osemdesetih letih. Ime gibanja je nastalo kot parodija na takrat popularni novi romantizem, verjetno pa se še marsikdo spomni duhovitih in hkrati ostrih verzov in izjav akterjev novega primitivizma. Nocoj v Kinu Šiška pripravljajo tudi koncert in pred njihovim nastopom, s katerim bodo slovesno zaprli razstavo, smo se pogovarjali s Sejom Sexonom, sedanjim frontmanom Zabranjenega pušenja.

Pred kratkim ste v Kinu Šiška odprli razstavo Novi primitivizem za začetnike, ki jo boste te dni kronali še s koncertom. Zakaj ste se odločili pripraviti razstavo?

Razstava in njen koncept predstavljata trideseto obletnico našega prvega nastopa zunaj Sarajeva, ki se je zgodil ravno tukaj, v takratnem klubu FV v ljubljanski Šiški. Takrat smo se znašli v precej eksotični situaciji, saj smo se spoznali s člani skupine Laibach, pa tudi z ostalimi akterji ljubljanske alternativne scene. Ta je takrat delovala izrazito podtalno, saj smo za vstop v stanovanje, v katerem smo takrat bivali, morali uporabiti skrivno geslo –trikrat smo morali potrkati na vrata v enakomernem ritmu.

Torej ste našli somišljenike v takrat močnem ljubljanskem alternativnem gibanju …

Ja, najbolj sem bil navdušen nad Laibach in gibanjem Neue Slowenische Kunst (NSK), saj smo si delili enake svetovne nazore. Lahko celo zatrdim, da je naše gibanje, novi primitivizem, pravzaprav predstavljalo bosansko, sarajevsko inačico NSK. Obe gibanji sta bili zares izvirna in samonikla pojava v jugoslovanskem prostoru, saj so druga glasbena in umetniška gibanja v največji meri zgolj prevzemala punk in novi val, ki sta večinoma prihajala k nam iz Velike Britanije, niso pa imela svoje »garderobe«, svojih idej. Zaradi podobnosti med novim primitivizmom in NSK ima razstava v Kinu Šiška izrazito simboličen pomen.

S svojimi izjavami ste že od samih začetkov provocirali tedanjo javnost. Vaš prvi incident se je zgodil daljnega leta 1984 na Reki, ko je nekdanji frontman skupine dr. Nele Karajlić na odru izjavil »Crk'o nam maršal!« …

Gre za incident, ki je nazorno prikazal, kako je tedanja oblast obračunavala z mladimi, kreativnimi ljudmi, ki se niso strinjali z njeno politiko. Ker so tedanji oblastniki naše izjave doživljali kot nevarnost, lahko iz tega sklepamo, da je bil celoten režim v tistem času na majavih nogah. Zato sem na razstavi veliko materialov namenil ravno temu dogodku. Najbolj absurdno pa je, da nikoli nismo imeli ojačevalcev znamke marshall, saj smo vedno uporabljali ojačevalce znamke vox. Nele je to izjavil, ko so nam fantje iz ene reške skupine posodili nadomesten ojačevalec znamke marshall! Toda težava je bila v tem, da nas je oblast že nekaj časa opazovala, saj so imeli posneto »kompilacijo« naših politično nekorektnih, antidržavnih in »antititoističnih« izjav. Primer so najprej obdelali mediji, potem pa smo se znašli na udaru tedanje milice – z zaslišanji, pretresi stanovanj ipd.

»Neue Slowenische Kunst (NSK) in novi primitivizem sta edini izvirni gibanji z jugoslovanske scene.«

In kako se je to končalo?

Nam v bran se je postavil tedanji mladinski tisk, ki je celoten primer predstavil iz popolnoma drugačnega zornega kota, in s tem je uspel ustaviti vsa ta šikaniranja. Po šestih mesecih ignorance so nas ljudje znova začeli vabiti na koncerte, ki so jih pred tem odpovedovali zaradi banalnih razlogov. Zadnje dve plošči, ki smo jih posneli še v socializmu, nam je uspelo celo realizirati brez tovrstnih incidentov.

Vzporedno z delovanjem v skupini ste ustvarjali najprej kultno radijsko, potem pa tudi televizijsko satirično oddajo Top-lista nadrealista, kjer pa nikakor ni primanjkovalo provokativnih izjav …

Oddajo smo začeli ustvarjati, še preden smo postali znani, in sicer na radiu Sarajevo, kjer so nastajali tudi prvi demo posnetki Elvis J. Kurtovicha & His Meteors, Pušenja, Plavega orkestra … Šlo je za izredno možnost predstavitve naše glasbe širši publiki. Top lista je bila »off« projekt, ki smo ga ustvarjali brez trdnega koncepta, vendar je zaradi tega prišlo do težav, ko se je oddaja preselila na TV, saj je bila produkcija veliko zahtevnejša. Oddaja je bila vedno sveža, saj smo scenarije zanjo ustvarjali tik pred emitiranjem, po različnih kavarnah. Z neposrednim humorjem, ostrino in svežino nam je uspelo zelo dobro predstaviti poglede mlade generacije na takrat aktualno družbenopolitično dogajanje v državi. Skeče, ki smo jih predvajali v oddaji, smo imeli za popolnoma neresnične, vendar je čas pokazal, da je bil marsikateri izmed njih še kako resničen. Če bi oddajo pripravljali po profesionalnih standardih, bi nam samo priprava vzela toliko časa, da marsikatera naša domislica ne bi bila več aktualna.

Zabranjeno pušenje se je po vojni razdvojilo na dve skupini – sarajevsko-zagrebško in beograjsko različico …

Gre za zanimiv pojav in o tem nas pogosto sprašujejo. Pravzaprav že štirinajst let ne obstajata več dva Zabranjena pušenja. Obstaja No Smoking Orchestra, ki igra etno glasbo in se na plakatih napoveduje kot spremljevalna skupina Emirja Kusturice. Današnje Zabranjeno pušenje pa je nastalo, ko sva se z Elvisom odločila, da izdava komade, ki sva jih med vojno ustvarjala v Sarajevu. Nele je takrat bil v Beogradu in ni kazal nikakršnega interesa za vnovičnim oživljanjem skupine, čeprav je pod istim imenom izdal celo eno ploščo.

V kakšnih odnosih ste danes z Neletom?

Najin odnos precej kompromitira dejstvo, da je Nele dobesedno naredil križ čez Sarajevo, saj ima zelo negativen odnos do tega mesta. Na nek način želi pozabiti na to izkušnjo in čim bolj pozabiti nanjo. Enostavno noče prebiti niti sekunde v Sarajevu. Najin odnos je korekten, zdi pa se, da politika managementa iz Beograda na kontakte z ljudmi iz Sarajeva, na intervjuje s sarajevskimi mediji, gleda precej negativno. Nele je za nas precej nepraktičen. Sicer se občasno vidimo ali slišimo, toda zdi se mi, da imata tako on kakor tudi Emir Kusturica precej čuden odnos do Sarajeva: kot da bi bilo Sarajevo njuno nekdanje dekle, ki ju je prizadelo, in sedaj jima je lažje, če verjamejo, da je ona pojvarjena kurba, ter nočejo imeti ničesar z njo.

Vrniva se k vaši glasbi – pripravljate nov album.

Nov album je nadaljevanje naše filozofije »Vsak dan v seh pogledih vse bolj napredujem« (»Svakoga dana u svakom pogledu sve više napredujem«). Trudimo se, da novi album ne bo isti kot prejšnji in da ne bi igrali na iste karte, čeprav založniki zahtevajo ponavljanje že preverjenih formul. Tudi tokrat smo ustvarili drugačno ploščo.

Kaj lahko pričakujemo od vašega nastopa v Kinu Šiška?

Nastop bo precej podrejen razstavi in se bo ukvarjal z arhivi. Naši nastopi so vedno podrejeni starejšim uspešnicam, predstavili pa bomo tudi nove materiale, zlasti tiste, za katere smo že posneli videospote. Pripravite se na Zabranjeno pušenje iz socrealistične faze.