Zakaj hedge skladi na uro ustvarijo 1 milijon dolarjev!

V letu 2009 je David Tepper, prvi mož hedge sklada Appaloosa zaslužil šokantnih 4 milijarde dolarjev. On osebno. Na uro mu je kanilo v žep 1,9 milijona dolarjev. Leta 2010 me je John Paulson, prvi mož hedge sklada Paulson and Co. ta rekord odvzel, saj je zaslužil 4,9 milijarde dolarjev ali 2,3 milijona dolarjev na uro. Prav tako osebno. Vsak sklad je zaslužil okrog 20 milijard dolarjev na leto. Hedge skladi so med tistimi finančnimi institucijami, ki zdaj špekulirajo proti Sloveniji in na ta račun kujejo dobičke.

Les Leopold, avtor knjige Kako v eni uri ustvariti milijon dolarjev: Zakaj hedge skladi požirajo bogastvo Amerike (How to Make a Million Dollars an Hour: Why Hedge Funds Get Away with Siphoning off America’s Wealth), na portalu Truthdig nadalje opozarja, da sta oba posameznika in oba sklada rekordne zaslužke ustvarila v letih, ki sta bili gospodarsko najbolj šibki po veliki depresiji po letu 1929 in z manj kot 100 zaposlenimi.

Leopold sprašuje, kako lahko omenjena dva hedge sklada ustvarita toliko denarja kot družba Apple s skoraj 30 tisoč zaposlenimi, ki trdo delajo v ZDA, in še 700 tisoč zaposlenimi pri kooperantih po svetu, ki prav tako garajo. Oba hedge sklada sporočata ljudem: ne proizvajate nič konkretnega za gospodarstvo. Ne izgubljajte časa za inovacije in proizvodnjo dobrin. V igri hedge skladov nič ne ustvarjate, ampak samo jemljete.

Daniel A. Strachman, ki je napisal več knjig o hedge skladih, pravi, da so menedžerji v hedge skladih eni najbolj pametnih investicijskih menedžerjev, imajo edinstveno sposobnost za upravljanje z denarjem in izkoriščanje priložnosti na trgu. Les Leopold temu ne oporeka, se pa sprašuje, ali so ti ljudje res toliko bolj pametni od tistih, ki oblikujejo in proizvajajo dobrine, pa tudi, kaj so tista »neskončna okna« priložnosti, ki jih oni vidijo, »večina ljudi pa si jih ne zna niti predstavljati«.

Kako je David Tepper dejansko ustvaril svoje milijarde dolarjev? Na spletni strani HedgeFundBlogger.com je mogoče prebrati, da je stavil, da recesija ne bo trajala toliko časa, kot pravijo analitiki in predstavniki države, veliko je zaslužil tudi z nakupi delnic bank v težavah, kot sta Bank of America in Citigroup. Razumel je, da država teh bank ne bo privatizirala, zato je delnice kupoval v času, ko so bile bistveno podcenjene. Njegov sklad Appaloosa Management je z nakupi podcenjenih delnic omenjenih velebank, drugih manjših bank in finančnih ustanov v letu 2009 ustvaril dobiček v višini 6,5 milijarde evrov.

Če ti podatki držijo je Tepper s stavami, da bodo ameriški davkoplačevalci reševali banki Bank of America in Citigroup, ne bodo pa ju nacionalizirali, ustvaril skoraj toliko dobička kot Apple. In to se je dejansko tudi zgodilo. Samo Citigroup je dobila pomoč za več kot 300 milijard dolarjev ničvrednih vrednostnih papirjev, ki jih je imela v svojih bilancah. Brez pomoči davkoplačevalcev bi velebanki Bank of America in Citigroup in veliko drugih bank in hedge skladov padlo kot domine, piše Leopold. Bank of America in Citigroup sta poleg tega dobili še milijarde dolarjev skritih posojil po zelo nizki obrestni meri.

Tepper je s svojimi stavami uspel tudi zato, ker je vlada vodila politiko, ki je bila popolnoma usklajena s politiko velebank in drugih finančnih institucij s sedežem na borzi Wall Street v New Yorku, saj so vse ključne vladne položaje na področju financ v času vladavine Georga Busha in Baracka Obame zasedali ljudje z Wall Streeta. Ti ljudje - v času Georga Busha je bil sekretar za finance Henry Paulsen (nekdanji uslužbenec velebanke Goldman Sachs), v času prvega mandata Baracka Obame pa Timothy Geithner ( nekdanji predsednik centralne banke v New Yorku, ki je v zasebni lasti ameriških velebank) - so zagovarjali stališče, da velebank, svojih nekdanjih delodajalcev, ne gre nacionalizirati, ampak jim je treba z davkoplačevalskim denarjem omogočiti, da bodo spet ustvarjale dobičke za svoje delničarje. Ker so številni investitorji, ki tega niso sprevideli, v strahu na vrat na nos za vsako ceno prodajali delnice, je Tepper izkoristil priložnost in jih kupoval.

Ironično je, da je stavil proti ideologiji prostega trga. če bi ta prevladala, bi Citigroup in Bank of America v jeseni leta 2008 morali propasti, njuni delničarji pa bi morali ostati povsem praznih rok. Ideologi prostega trga namreč pridigajo, da so delničarji nagrajeni, če je njihova investicija uspešna, in kaznovani, če je zgrešena. To se vse dogaja na trgu, brez posegov i9n pomoči države in davkoplačevalcev. Ko je investicija uspešna (dobičkonosna), delničarji dobijo dividende, cena delnic naraste, ko investicija ustvari izgubo, investitorji svoj denar izgubijo.

Les Leopold piše, da je na podlagi Tepperjevih stav mogoče sklepati, da je vedel, da starega kapitalizma že dolgo ni več. To ne pomeni, da je zlorabil notranje informacije, kaj namerava narediti vlada, ampak je vedel, da so stališča vlade in Wall Streeta usklajena oziroma eno in isto. Čim je vlada v Washingtonu najavila reševanje Wall Streeta, je Tepper začel staviti in na tak način je v enem letu zaslužil skoraj toliko kot Apple s svojimi 30 tisoč zaposlenimi in 700 tisoč delavci pri kooperantih po svetu.

Ali to pomeni, da je špekulant David Tepper davkoplačevalski denar spravil v svoj žep? Posredno, ja, saj je z nakupom delnic postal solastnik Bank of America in Citigroup. Zdaj imajo njegove delnice zgolj zaradi pomoči davkoplačevalcev višjo vrednost, kot takrat, ko jih je kupil. »Nismo napisali čeka in ga potisnili Tepperju v žep. Tega nam ni bilo treba narediti. On je samo 'videl (svoje) priložnosti … in jih izkoristil',« piše Leopold.

Bistveno, kar si je treba po njegovih besedah zapolniti je, če bi Tepper stavil napačno in bank ne bi reševali davkoplačevalci, bi njegov hedge sklad enako kot večina hedge skladov izgubil milijarde. To pomeni, da so davkoplačevalci z reševanjem bank pred propadom rešili celotno industrijo hedge skladov.

Ti skladi večino denarja ustvarijo po načelu, kupi poceni in prodaj drago. A pri velikih stavah, kot je Tepperjeva, je treba že vnaprej vedeti izid. Nekatere od tehnik, ki jih takšni špekulanti uporabljajo, so legalne, nekatere so na pol legalne nekatere pa v nasprotju s predpisi. Kaže, da se zelo veliko hedge skladov ukvarja z moralno spornimi posli. Preet Bharara, pravobranilec v ZDA, ki preiskuje trgovanje hedge skladov z notranjimi informacijami, je dejal, da celotna industrija najbrž posluje na podlagi »skorumpiranega poslovnega modela«.