Hrvaška mimo Fincev prodajala Patrie

Spor Patrie in Hrvaške zaradi poslov v Združenih arabskih emiratih

Hrvaško obrambno ministrstvo in finska družba Patria sta se ostro spopadla zaradi hrvaških prizadevanj za prodajo oklepnikov Združenim arabskim emiratom, danes piše Jutarnji list. Kot dodaja, so Finci ustavili posel, vreden 150 milijonov dolarjev. Toliko naj bi Hrvaška zaslužila s prodajo okoli 60 osemkolesnikov Združenim arabskim emiratom. Patria meni, da je obnašanje Hrvaške nekorektno, ker poskuša prodati oklepnike državi, kjer si finska družba že dve leti prizadeva za prodajo več sto svojih oklepnikov.

Čeprav je Patria za zagrebški časnik potrdila, da so Združeni arabski emirati od hrvaškega obrambnega ministrstva zahtevali okvirno ponudbo za prodajo oklepnikov, so na hrvaškem ministrstvu zanikali, da bi želeli prodati kakega od 126 oklepnikov, kolikor so jih izdelali v podjetju Đuro Đaković, potem ko so leta 2006 podpisali pogodbo s Patrio o nakupu oklepnikov. Časnik pa ob tem opozarja, da je odgovor hrvaškega ministrstva v nasprotju z izjavami obrambnega ministra Anteja Kotromanovića, ki je lani napovedal, da bodo prodali od 40 do 50 Patriinih oklepnikov, ker da jih ne potrebujejo. Z denarjem od prodaje naj bi gradili ladje za obalno stražo.

Patria poudarja, da na Hrvaškem sodeluje s tovarno Đuro Đaković, medtem ko s hrvaškim ministrstvom za obrambo nima ustrezne pogodbe. V Đuru Đakoviću upajo, da bodo dobili vsaj del Patriine proizvodnje, če bo finska družba sklenila pogodbo z Združenimi arabskimi emirati. Poudarjajo, da je prihodnost njihove linije specialnih vozil vprašljiva, potem ko bodo letos Hrvaški vojski izročili še zadnje od naročenih 126 oklepnikov. Večernji list pa danes poroča, da bo Patria najverjetneje prodala oklepnike Združenim arabskim emiratom, Đuro Đaković pa Kuvajtu. Pojasnjuje, da ima Đuro Đaković pogodbo s Patrio o skupnem nastopu na tretjih trgih ter da pričakujejo sodelovanje.

Nakup finskih oklepnikov za potrebe hrvaške vojske sicer že od začetka spremljajo zgodbe o domnevni korupciji, kot tudi o nezadostni transparentnosti postopka, posebej ko gre za celotne stroške, ki vključujejo tudi naknadno oborožitev vojaških vozil. (STA, mm)