“Ustaljena latovščina urokov, ki jih pošiljamo v Bruselj”

Svobodni sindikati proti predlaganim zaostritvam pokojninske ureditve v NRP

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) nasprotujejo osnutku nacionalnega reformnega programa (NRP) 2013-2014 v delu, kjer je predlagano zviševanje upokojitvene starosti, so poudarili med sejo Ekonomsko-socialnega sveta, na kateri obravnavajo osnutek. Predsednica vlade Alenka Bratušek pa po predstavitvi osnutka ni dajala izjav. "Komaj smo sprejeli pokojninsko reformo, po kateri bo treba delati dlje, že predlagajo novo podaljševanje delovne aktivnosti," je novinarjem med sejo dejal predsednik zveze Dušan Semolič.Kot je spomnil, je namreč predlagano "podaljševanje upokojitvene starosti glede na statistično dokazan trend podaljševanja življenja".

"Tako bo avtomatično zvišana upokojitvena starost. S tem pa objektivno zmanjšujejo pomen nekaterih bonitet, za katere smo se dogovorili do zdaj," je dejal. Nasprotujejo tudi predlagani uvedbi obveznega drugega stebra, torej dodatnega pokojninskega zavarovanja. "To praktično pomeni znižanje pokojnin iz prvega stebra," je dejal. "Tu se je treba vprašati, kdo bo to plačeval. Delodajalci zagotovo ne, prav tako ne delavci. Niti v sanjah si ne moremo predstavljati, da bi to plačilo zmogli industrijski delavci," je poudaril. Semolič je spregovoril tudi o predvidenem vnosu fiskalnega pravila v ustavo. Spomnil je, da fiskalno pravilo zahteva usklajenost vseh blagajn, ne samo proračuna.

Politiki želijo po njegovih besedah ustaviti prelivanje proračunskega denarja v pokojninsko blagajno. Bratuškova je nakazala, da bi se pokojnine, če bi z vnosom pohiteli, zato takoj znižale za 30 odstotkov, je posvaril. Vprašanje, kdaj v spremembe ustave, je zato zelo pomembno, je prepričan.

Glede napovedi osnutka o spremembi na področju minimalne plače je pojasnil, da napeljuje na spremembo definicije minimalne plače, čemur so naklonjeni. To, da dobiš minimalno plačo ne glede na to, koliko delovne dobe imaš, kdaj delaš, podnevi ali ponoči, in podobno, je po Semoličevih besedah krivično.

Skrbi pa ga, ker se pri spremembah omenja konkurenčnost gospodarstva. Graditi konkurenčnost na minimalni plači je napaka, pravi. Meni pa, da bodo delodajalci v tej luči odprli prav vprašanje višine minimalne plače. Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je medtem ob robu seje izpostavil, da je bil sprejem veljavnega zakona o minimalni plači v času vlade Boruta Pahorja "velika neumnost". Gospodarstva ne gre graditi tako, da bo imela večina minimalno plačo, temveč tako, da se dela na delovnih mestih z veliko dodano vrednostjo in da se za ustrezna dela zagotavlja ustrezne plače, je zatrdil.

Minimalna plača je po njegovih besedah pomembna za podjetja z majhno dodano vrednostjo, medtem ko za podjetja z veliko dodano vrednostjo ne bi smela biti problem. Je pa res, da je v Sloveniji minimalna plača visoka, je opozoril. Kot je še napovedal, je zato čez nekaj mesecev v Sloveniji pričakovati hrvaške delavce, medtem ko Avstrijci vrata do svojega trga dela zapirajo. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je medtem dejal, da je osnutek "ustaljena latovščina urokov, ki jih vsako leto pošiljamo v Bruselj in se veliko ne spreminjajo". Še zlasti je kritičen do zapisa, da gre pri javnem sektorju, kot je dejal, "za nadaljevanje ukrepov prejšnje vlade".

"V osnutku so zapisane nekatere zelo nesimpatične grožnje," je dejal. "Tako je zapisano, da bo vlada v primeru, če ne bo dogovora o dodatnem znižanju plač, sprejela enostranske ukrepe o znižanju," je izpostavil. "To pomeni, da niso predvidena nobena resna pogajanja in da nas postavljajo pred izvršeno dejstvo," je opozoril. Sicer pa bo po njegovih besedah mogoče podati konkretno dokumenta šele po tem, ko bo predstavljen tudi program stabilnosti, ki je povezan z nacionalnim reformnim programom in bo po napovedi predstavljen po prvomajskih praznikih. (STA, mm)