Stroški dela v Sloveniji naraščajo

Stroški dela za bolj izobražene v povprečju višji za 85 odstotkov

Povprečni stroški dela za osebe z višjo in visoko izobrazbo so bili leta 2010 za 85 odstotkov višji od stroškov dela za osebe s srednjo izobrazbo, kažejo ta teden objavljeni podatki državnih statistikov. Povprečni stroški dela so višji za moške, se pa razlika zmanjšuje. Statistiki so izračunavali stroške dela po socioekonomskih značilnostih zaposlenih in samozaposlenih v Sloveniji v obdobju 2000-2010. Podatke so objavili prvič. Povprečni stroški dela so bili v celotnem obdobju višji za moške kot za ženske.

Med leti 2000-2008 so bili stroški dela za moške med pet in osem odstotkov višji od stroškov dela za ženske. V letu 2009 se je ta razlika zmanjšala za več kot polovico (s 6,6 odstotka v letu 2008, na 3,1 odstotka v letu 2009). Leta 2010 je sledilo zmanjšanje razlike za še 0,6 odstotne točke. Podrobnejša primerjava razlik med spoloma, ki vključuje tudi starostni razred in raven izobrazbe, pokaže, da so bile razlike največje med tistimi moškimi in ženskami, ki so imeli srednješolsko izobrazbo in so bili starejši od 50 let. Ta razlika je bila najmanjša v letu 2001, ko je znašala 0,4 odstotka, največja pa v letu 2005, ko je znašala 6,3 odstotka.

Največje razlike v povprečnih stroških dela med moškimi in ženskami v obdobju 2000-2010 so se pojavljale v srednji generaciji (30-49 let), z višjo ali visoko izobrazbo. Med dejavnostmi so statistiki izpostavili tiste, v katerih so stroški dela za moške presegali stroške dela za ženske za okoli 30 odstotkov ali več. To so dejavnosti rudarstva, gradbeništva, prometa in skladiščenja, finančnih in zavarovalniških dejavnosti ter dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. V večini dejavnosti so se razlike v stroških dela med moškimi in ženskami zmanjševale, še posebno po letu 2008, edina izjema je dejavnost zdravstva in socialnega varstva.

Stroški dela za visokošolsko izobražene so bili v povprečju dvakrat višji od stroškov dela za srednješolsko izobražene, stroški dela za te pa za okoli 40 odstotkov višji od stroškov dela za osebe z osnovnošolsko izobrazbo. V obdobju 2000-2010 se je razlika med stroški dela za srednješolsko izobražene in stroški dela za osnovnošolsko izobražene nekoliko povečala (s 35 na 40 odstotkov), medtem ko se je razlika med stroški dela za srednješolsko izobražene in stroški dela za visokošolsko izobražene postopoma zmanjševala (s 117 na 85 odstotkov).

Zviševanje ravni izobrazbe je posledica povečevanja deleža zaposlenih in samozaposlenih z višjo in visoko izobrazbo in hkrati zmanjševanje deleža tistih zaposlenih in samozaposlenih, ki imajo osnovnošolsko izobrazbo. Delež tistih z višjo ali visoko izobrazbo je leta 2000 znašal 18 odstotkov, leta 2010 pa je njihov delež že presegel četrtino (26 odstotkov). Zvišanje deleža višje- in visokošolsko izobraženih je bilo najizrazitejše v starostni skupini 30-49 let (z 12 na 17 odstotkov). V isti starostni skupini se je tudi najbolj zmanjšal delež zaposlenih in samozaposlenih z osnovnošolsko izobrazbo (s 7,8 na 5,2 odstotka). (STA, mm)