Igor Mekina

, 09:00  |  Svet

Ameriško koncentracijsko taborišče

Položaj je absurden – celo predsednik Jemna, države, ki velja za tesno zaveznico ZDA, svojemu državljanu ne more pomagati

Ameriški predsednik se je po množični stavki zapornikov zaprtih v taborišču v Guantanamu zavzel za njihovo izpustitev, vendar je hkrati podprl prisilno hranjenje ujetnikov in ni napovedal ukazov, s katerimi bi lahko zapornike, ki niso nevarni, pustili na prostost. Po množični gladovni stavki zapornikov v Guantanamu se je ameriški predsednik Barack Obama znova znašel v hudem precepu. Ukinitev zapora v Guantanamu je namreč njegova nikoli izpolnjena predvolilna obljuba, izrečena še preden je dobil prvi mandat.

Na obupen položaj zapornikov je prav na dan, ko sta v Bostonu odjeknili dve bombni eksploziji, v New York Timesu opozorilo tudi pismo Samira Nadžija al Hasana Mokbela, državljana Jemna, ki je že skoraj 12 let brez obsodbe zaprt v Guantanamu. Njegovo pismo je samo drobec prikaza trpljenja ujetnikov v Guantanamu. V vojaškem zaporu Guantanamo na Kubi sedaj gladovno stavka že do 130 osumljenih terorizma. Vsi protestirajo, kot piše Guardian, zaradi »strašnih pogojev in neverjetne nepravičnosti,« saj so zaklenjeni v kletke za neomejen čas, brez kakršnegakoli dokaza, brez obtožnice in možnosti sojenja.

»Pristal bom na vse, samo da bi bil svoboden. Sedaj sem star 35 let. Vse, kar si želim, je, da znova vidim svojo družino in da si tudi sam ustvarim družino. Položaj je obupen. Vsi zaprti tukaj hudo trpijo … Ljudje se vsak dan borijo z izčrpanostjo. Bruham kri. In ni konca našemu zaporu. Da ne jemo in da vsak dan tvegamo smrt, je edina možnost, ki jo še imamo. Samo zaradi bolečin, ki jih trpimo, upam, da bodo oči sveta enkrat znova pogledale proti Guantanamu, preden bo prepozno,« je zapornik zapisal v pismu, ki so ga iz taborišča pretihotapili odvetniki.

Položaj je pravzaprav absurden – celo predsednik Jemna, države, ki velja za tesno zaveznico ZDA, svojemu državljanu ne more pomagati. »Prepričani smo, da je to, da imate nekoga zaprtega več kot deset let brez procesa, povsem očitno tiranstvo. ZDA rade govorijo o človekovih pravicah in demokraciji. Toda ko se o zapornikih pogovarjamo z njihovim državnim tožilcem, nima kaj povedati,« je dejal jemenski predsednik Haidi za arabski kanal televizije RT o odnosu ameriških oblasti o tem problemu.

Ameriški predsednik je na zadnji novinarski konferenci v Beli hiši vendarle naredil nov korak v smeri zapiranja Guantanama – vendar tudi tega le na pol in tako, da je hkrati kot pravilno ocenil tehniko prisilnega hranjenja zapornikov, ki v obupu razen gladovne stavke ne vidijo več nobene druge možnosti za spremembo svojega resnično nevzdržnega in človeka nevrednega položaja. V tem trenutku namreč več kot sto in po nekaterih podatkih celo 130 zapornikov v Guantanamu, zavrača hrano. Barack Obama je ob komentiranju teh dejstev dejal, da je »sama ideja, da bi za zmeraj imeli zaprto skupino ljudi brez sojenja, v nasprotju s tem kar smo, v nasprotju z našimi interesi in je zato to potrebno zaustaviti. K temu se bom vrnil, ker menim, da je pomembno«. Na vprašanje, ali bodo v Guantanamu še nadaljevali s prisilnim hranjenjem, pa je Obama dejal naslednje: »No, ne želim si, da bi ti posamezniki umrli. Očitno poskuša Pentagon razrešiti položaj na najboljši način. Vendar bi se vsi morali osredotočiti na vprašanje, zakaj to delamo. Zakaj torej to delamo?« se je vprašal ameriški predsednik.

V posebnem sporočilu za javnost je skupina predstavnikov človekoljubnih organizacij, ki zastopajo interese zapornikov v Guantanamu, pozdravila pripravljenost ameriškega predsednika, da razreši to vprašanje, hkrati pa ga je pozvala na takojšnjo akcijo. Center za ustavne pravice je ocenil, da bi moral Barack Obama takoj izpustiti 86 oseb, ki so že dobile dovoljenje za izpustitev. Civilnodružbene organizacije ocenjujejo, da bi predsednik lahko zapornike izpustil tudi z uporabo izvršnih ukazov, kot je že storil v preteklosti, vendar tega v primeru zapornikov iz Guantanama v zadnjih letih še ni naredil.

Težava je seveda v tem, da je ameriški Kongres s svojo zakonodajo onemogočil izpustitev zaprtih 'tujih bojevnikov' oziroma domnevnih teroristov. Uraden razlog je možnost, da naj bi bili ti zaprti posamezniki enkrat v prihodnosti sposobni izvesti teroristične napade na ZDA. Vendar so dokazi za to šibki, ali pa jih sploh ni, prav zato pa te osebe niti niso bile obtožene pred ameriškimi ali katerimikoli drugimi sodišči. In tako ostajajo za nedoločen čas priprti v Guantanamu, brez pravice do hitrega in pravičnega sojenja, ki je ena od temeljnih človekovih pravic. Ameriška administracija je v prvem mandatu predsednika Obame kljub temu uspela premestiti 71 oseb iz Guantanama, sprejelo pa jih je 17 drugih držav. Toda nato se je proces ustavil, State Department pa je ustavil posebnega odposlanca, odgovornega za ukvarjanje z repatrijacijami. Celo ameriški predsednik sam je dejal, da je zapor v Guantanamu postal 'orodje za rekrutiranje' teroristov, saj okrutno ravnanje ZDA z zaporniki vzpodbuja teroristične napade na ZDA.

Vsak terorizem je seveda nesprejemljiv. Naključnost je bistvena značilnost vsakega terorja. Imena žrtev niso znana v naprej. Ljudje so ubiti zgolj zato, da bi teroristi poslali sporočilo svojim nasprotnikom. Njegov namen je uničevanje morale in solidarnosti skupine, proti kateri je usmerjen. Toda to državi, ki se bori proti terorizmu, ne daje prostih rok, da v imenu te borbe tepta najbolj osnovne človekove pravice, saj tudi na ta način v svet pošilja zelo slabo sporočilo, da zakoni niso enaki za vse ljudi. In na ta način se spirala nasilja samo še poglablja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.