Za svobodo izražanja na svetovnem spletu

Evropsko sodišče za človekove pravice državam nalaga zagotovitev ustrezne zaščite svobode izražanja novinarjev na spletu, a države pogosto počnejo ravno nasprotno

Svet Evrope je ob današnjem svetovnem dnevu svobode medijev posvaril pred tveganji, ki jih prinaša poročanje na spletu. Kritičen je tudi do omejevanja dostopa do spletnih vsebin in nadzora spletnih aktivnosti, tako kot visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton pa se zavzema za dosledno spoštovanje svobode izražanja tudi na spletu. Vse večji delež novinarske aktivnosti se danes dogaja na spletu in zahvaljujoč temu se vse več ljudi zaveda korupcije, neetičnih dejanj državnih uradnikov in kršitev človekovih pravic, poudarja komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks.

A tako kot tradicionalnim novinarjem tudi blogerjem in drugim piscem na spletu pri poročanju grozijo povračilni ukrepi državnih oblasti ali drugih skupin v obliki nasilja, ustrahovanja, sodnega pregona in nadzora poročanja. Nevarnosti na tiste, ki izražajo kritična mnenja, prežijo tudi v Evropi. Kot meni Muižniks, je treba okrepiti zaščito in varnost novinarjev, med katere je nujno všteti vse, ki poročajo "v javnem interesu". Evropsko sodišče za človekove pravice državam nalaga zagotovitev ustrezne zaščite svobode izražanja novinarjev na spletu, a države pogosto počnejo ravno nasprotno, opozarja komisar. Mladost spleta in hiter razvoj tehnologije sta poleg tega ustvarila prostor, kjer je moč svobodo govora omejiti bolj, kot to dovoljujejo mednarodni standardi.

A kot je prepričan, ne smemo razlikovati med svobodo izražanja na spletu in sicer, nova narava interneta pa ne sme postati izgovor za uvajanje novih omejitev izražanja temeljnih pravic in svoboščin, vključno s pravico do sprejemanja in podajanja informacij. Primarna odgovornost za zaščito teh svoboščin sicer leži na državi, potreben pa je dialog z vsemi vpletenimi dejavniki, je še poudaril. K zaščiti svobode izražanja tako v tradicionalnih medijih kot na spletu je pozvala tudi visoka zunanjepolitična predstavnica Catherine Ashton. Za to si bo še naprej prizadevala tudi EU, med drugim tudi zato, ker so nove informacije tehnologije lahko ključnega pomena pri podpiranju človekovih pravic in demokracije.

Svobodni in neodvisni mediji so po njenem prepričanju nepogrešljivi v vsaki demokratični družbi. EU se bo borila za svobodo medijev po vsem svetu in tudi obsoja vse višjo raven ustrahovanja, nasilja in cenzure, s katerimi se se v številnih državah soočajo novinarji. Vse vlade poziva, naj novinarjem omogočijo delo v varnih razmerah, so sporočili iz njenega urada. Ob svetovnem dnevu svobode medijev je medtem organizacija za človekove pravice Amnesty International opozorila na nasilje nad novinarji v Siriji. Kot piše v poročilu, sta tako sirski režim kot uporniki v zadnjih dveh letih ubila, aretirala in mučila več deset novinarjev.

"Še enkrat smo dokumentirali, kako vse strani v tem konfliktu kršijo zakone vojne, čeprav je raven zlorabe na strani vladnih sil veliko večja," je poudarila vodja programa organizacije za Bližnji vzhod in Severno Afriko Ann Harrison. "Namerni napadi na civiliste, vključno z novinarji, pomenijo vojne zločine, za katere morajo odgovorni odgovarjati," je poudarila. Poročilo opisuje tudi vlogo državljanov v vlogi novinarjev, od katerih "številni tvegajo življenja, da bi zagotovili, da bi informacije o dogajanju dosegla svet". A tako kot profesionalnim novinarjem tudi njim grozijo povračilni ukrepi, opozarja Amnesty International.

Na grožnje novinarjem in medijem je opozorila tudi evropska poslanka iz Slovenije Tanja Fajon. Do groženj, omejevanja svobode izražanja in dostopa do informacij lahko med drugim privedejo zakonske ureditve, ustrahovanje, globe ter zelo koncentrirano lastništvo s strani politikov ali drugih z nasprotujočimi si interesi. Kot opozarja, so tudi danes vlade v prvi vrsti odgovorne za oviranje svobodnih medijev in novinarskega poklica v številnih državah po svetu. "Bodisi zaradi zlorabe protiterorističnih zakonov, ali pa pod pretvezo nacionalne varnosti, številne oblasti in vlade kriminalizirajo delo novinarjev po vsem svetu," je menila Fajonova in dodala, da pogosto ni mehanizma za izpodbijanje takšnih odločitev. V najbolj skrajnih primerih so novinarji tudi umorjeni ali pa zaprti.

Prost pretok informacij bi morala biti ključna prednostna naloga v programih za medije in tisk v EU, pa tudi pomemben element zunanje trgovine, razvoja in politike človekovih pravic, je prepričana. Zavzela se je za še bolj ambiciozen pristop EU do obravnave pritiskov na svobodo medijev. "Vendar pa za zdaj Evropska komisija očitno še nima posebne splošne usmeritve na področju svobode tiska in medijev, kot tudi usklajene vizije in meril, kar se mora v prihodnosti nujno urediti in spremeniti," zaključuje Fajonova. (STA, mm)