Cilji, ki jih Slovenija ne bo dosegla

Padec BDP bo poleg Slovenije v prihodnjem letu v celotni EU beležil le še Ciper

Slovenija bo letos beležila 5,3-odstotni primanjkljaj in dvoodstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa 4,9-odstotni primanjkljaj in 0,1-odstotni padec BDP, je napovedala Evropska komisija. Spomladanska gospodarska napoved Bruslja je tako za Slovenijo slabša od zimske in občutno slabša od povprečja v območju evra. V prejšnji, februarski napovedi je komisija Sloveniji za letos prav tako napovedala dvoodstotni padec BDP, a nekoliko nižji, 5,1-odstotni javnofinančni primanjkljaj. Za prihodnje leto pa ji je februarja napovedala 4,7-odstotni primanjkljaj in 0,7-odstotno rast, tako da je v novi napovedi obete za rast v prihodnjem letu občutno poslabšala.

Padec BDP bo poleg Slovenije v prihodnjem letu v celotni EU beležil le še Ciper, in sicer 3,9-odstotno skrčenje BDP; vse druge članice unije naj bi v letu 2014 beležile rast. ecesijo v Sloveniji po navedbah komisije podaljšuje počasno razdolževanje podjetij in zamude pri reševanju bančne krize. "Nadaljnje odlašanje z zahtevanimi strukturnimi reformami bi dodatno poslabšalo obete za rast," opozarjajo v Bruslju. roblematičen je tudi primanjkljaj. Slovenija bi ga morala letos znižati pod tri odstotke BDP, sicer ji grozijo sankcije. Komisija je že februarja ocenila, da tega cilja zelo verjetno ne bo dosegla.

V Bruslju so sicer že večkrat nakazali, da si lahko nekatere države letos obetajo podaljšanje roka za odpravo presežnih primanjkljajev. Tudi Slovenija lahko računa nanj, če bosta reformni in proračunski načrt dovolj ambiciozna. Odločitev bo padla konec maja. Komisija je 5,3-odstotni primanjkljaj v letošnjem letu napovedala ob upoštevanju enkratnega preoblikovanja obveznic CoCo v lastniške deleže dveh največjih bank; ob neupoštevanju tega bi napovedala 4,1-odstotni primanjkljaj. Napoved sicer vključuje učinek varčevalnega svežnja iz leta 2012 in sprejeti proračun za letos.

Primanjkljaj za prihodnje leto je komisija napovedala na podlagi predpostavke, da ne bo sprememb politik, kar je sicer stalna praksa v primerih vseh članic. Poleg tega še vedno strmo raste javni dolg Slovenije, ki je leta 2008 znašal še 22 odstotkov BDP. Komisija napoveduje, da bo letos 61-odstoten, prihodnje leto pa 66,5-odstoten, kar je nad dovoljeno mejo, a še vedno precej pod povprečjem območja evra in EU. Komisija ob tem še ugotavlja, da ob neupoštevanju dodatnih ukrepov za krepitev bank ni večjih tveganj, da se projekcije ne bi uresničile, obenem pa izpostavlja, da so za krepitev bank potrebna občutna dodatna sredstva.

Raste tudi brezposelnost v Sloveniji, čeprav je še vedno nižja od povprečja v območju evra in EU. Bruselj ji za letos napoveduje 10-odstotno, za prihodnje leto pa 10,3-odstotno brezposelnost. "Rastoča brezposelnost je eden od dejavnikov, ki najbolj prispevajo k vztrajno negativnemu trendu v potrošnji. Poleg tega vse večji delež nestalnih zaposlitev zmanjšuje stabilnost prihodkov," ugotavlja komisija. Kapitalska investicije še naprej padajo, kar izraža močno potrebo po razdolžitvi podjetij in pritisk na bančne bilance, navaja komisija.

Izvoz bo v prvem četrtletju tega leta po oceni komisije postopno okreval in se preusmeril na hitro rastoče trge zunaj Evrope, uvoz pa naj bi letos spet padel zaradi slabšega domačega povpraševanja, a nato počasi okreval prihodnje leto. Inflacija v Sloveniji bo po napovedih komisije letos 2,2-odstotna, prihodnje leto pa 1,4-odstotna, medtem ko bo v območju evra 1,6-odstotna oziroma 1,5-odstotna, v EU pa 1,8-odstotna oziroma 1,7-odstotna. (STA, mm)