Koalicija enotna o smeri ukrepov

Koalicijski vrh se je včeraj seznanil z ukrepi, ki jih v okviru programa stabilnosti predlaga vlada. Kot je povedala premierka Alenka Bratušek, je koalicija enotna in ukrepe podpira. Konkretno o vsebini programa ni želela govoriti, saj da bo do četrtka ali najkasneje petka še dopolnjen, javnosti pa ga bodo predstavili po potrditvi na vladi. Kot je po koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju dejala premierka Alenka Bratušek, so imeli poslanci več vprašanj in pobud, kar kaže, da jih stvari zanimajo in da so pripravljeni s konstruktivnimi predlogi določene stvari še izboljševati.

"Dokument, o katerem smo govorili, je bil še osnutek. Do četrtka ali najkasneje petka bo dokument še dopolnjen in popravljen," je dejala Bratuškova. Program stabilnosti bodo v sredo predstavili socialnim partnerjem na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Premierka pričakuje, da bo program po seji ESS verjetno deležen še manjših popravkov, da pa bo smer programa takšna, kot so jo zastavili.

Za isti dan je predviden tudi sestanek z opozicijo. Ne glede na to, da na drugi strani pri največji opozicijski stranki SDS na nedeljskem parlamentarnem vrhu ni bilo posluha glede fiskalnega pravila in torkove izredne seje DZ, "bomo mi svoj del posla vseeno oddelali," je dodala.

Premierka konkretno o ukrepih ni želela govoriti, saj da gre dokument še v usklajevanje k socialnim partnerjem. Potrdila je, da sta "v igri" tako t. i. krizni davek kot tudi dvig davka na dodano vrednost, a da so ukrepi načrtovani tudi na odhodkovni strani proračuna. Pogovor Bratuškove s prvakom SDS Janezom Janšo pa po njenih besedah ni bil uspešen, saj Janša vztraja pri današnji seji o vnosu fiskalnega pravila v ustavo.

Minister za finance Uroš Čufer je po usklajevanju dejal, da je šlo za zanimivo debato o tem, kako pripraviti program stabilnosti. Večina diskusije je bila o samem načinu fiskalne konsolidacije, torej koliko narediti na strani prihodkov in koliko na strani izdatkov. "Na srečo imamo ta luksuz, da se lahko še vedno sami odločamo, kako to narediti, na žalost pa imamo izbiro samo med težkimi odločitvami na eni in na drugi strani," je dejal. Po Čuferjevih besedah bi bila optimalna struktura ukrepov dve tretjini na odhodkovni strani in ena tretjina na prihodkovni strani, a bodo dokončne številke predstavili po četrtkovi seji vlade.

Za prvaka SD Igorja Lukšiča je pomembno predvsem to, da je koalicija danes izkazala visoko stopnjo enotnosti in je vlada dobila podporo glede smeri in ključnih predlogov, kar da je dobra popotnica k stabilizaciji Slovenije. Še pred skupno novinarsko konferenco je Lukšič pojasnil, da so v dokumentih predvideni tudi ukrepi za pomoč gospodarstvu, zlasti izvoznikom. O prodaji državnega premoženja pa je dejal, da ima koalicija nekoliko različna stališča. Sam se je do tega ukrepa skupaj z nekaterimi kolegi ogradil. "Gre namreč za to, da ne moremo žagati veje, na kateri gradimo svojo prihodnost," je še povedal.

Po mnenju predsednika DL Gregorja Viranta pa je ključno, da program stabilnosti prinaša ukrepe tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani proračuna. Kot je dejal, je za DL pomembno, da so ti ukrepi uravnoteženi in se poleg novih davkov govori tudi o ukrepih na odhodkovni strani. Ob tem je posebej poudaril, da bo treba zelo okrepiti pobiranje davkov od tistih, ki so jih dolžni plačati.

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je izpostavil, da aktualna vlada ni imela sto dni časa za ustrezno pripravo vseh ukrepov, zato je bilo treba pohiteti, vendar bodo kljub temu pravočasno pripravili potrebne dokumente in jih poslali v Bruselj. Za stranko DeSUS pa je po njegovih besedah pomembno to, da ne bodo največjega bremena krize nosili upokojenci in da so danes uskladili stališča v zvezi s položajem upokojencev.

Po osnutkih programa stabilnosti bi splošno stopnjo davka na dodano vrednost (DDV) z letom 2014 zvišali za dve odstotni točki na 22 odstotkov, znižano stopnjo DDV pa za eno odstotno točko (na 9,5 odstotka). Skupni javnofinančni učinek na letni ravni je ocenjen na okoli 250 milijonov evrov. Predvidena je tudi sprememba sistema obdavčitve nepremičnin.

Krizni davek bi po osnutku uvedli za obdobje poldrugega leta, v drugi polovici letošnjega leta in leta 2014, po enem od predlogov pa naj bi bil oblikovan tako, da ne bi povečal skupne davčne obremenitve za delodajalce, ampak zmanjšal razpoložljivi dohodek posameznikov. Letni učinek tega davka vlada ocenjuje na 300 milijonov evrov. Vlada do konca leta načrtuje tudi drugi paket ukrepov, v katerem bi s trajnimi spremembami nadomestili finančni učinek, ki ga bo imel krizni davek.

Predvidena je tudi zaustavitev postopnega zniževanja davka od dohodka pravnih oseb na trenutnih 17 odstotkov. Sredi letošnjega leta se predvideva uveljavitev davka na prodajo loterijskih srečk in davka na porabo brezalkoholnih sladkih pijač ter povišanje sodnih taks.

Osnutek programa predvideva znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP do leta 2015 in stabilizacijo dolga države blizu referenčne meje 60 odstotkov BDP. Javnofinančni primanjkljaj naj bi letos dosegel 7,8 odstotka BDP, zvišal pa se bo predvsem zaradi predvidene dokapitalizacije bank. Vlada ocenjuje, da bo letos za dokapitalizacijo bank - poleg že izvedenih dokapitalizacij v višini 420 milijonov evrov - potrebnih 900 milijonov evrov. Poleg tega bodo na slabo banko prenesli za štiri milijarde evrov slabih terjatev.

Vzporedno z ukrepi za krepitev stabilnosti bančnega sektorja je predvideno razdolževanje in prestrukturiranje podjetij. Razdolževanje naj bi omogočili novela insolvenčnega zakona in nov zakon o sistemski razdolžitvi, selektivni ukrepi prek DUTB in države v podporo posameznim podjetjem z uspešnim poslovnim modelom ter zagotavljanje svežega kapitala s strani zasebnega sektorja s postopki privatizacije. Poleg tega naj bi izboljšali upravljanje podjetij v državni lasti, še pred poletjem pa naj bi se začeli konkretni postopki privatizacij. Kot izhaja iz osnutka nacionalnega reformnega programa, bo vlada prvi nabor podjetij za privatizacijo pripravila še ta mesec in ga posredovala v potrditev DZ.

Predsednik SLS Franc Bogovič je medtem po izredni seji glavnega odbora SLS ocenil, da je predlog dviga DDV antisocialen ukrep in da bodo ceno tega ukrepa bolj plačali tisti z nižjimi prejemki. O predlogu za uvedbo kriznega davka pa Bogovič pravi, da je slovensko gospodarstvo ceno krize že plačalo in da je v veliki meri svoje plače tudi že prilagodilo kriznim časom.

Glavni odbor SLS je sprejel tudi nekaj sklepov, s katerimi podpira vpis fiskalnega pravila v ustavo, leto uveljavitve pa naj bo karseda bližje. Glede referendumske zakonodaje je glavni odbor "izrazil veselje, da jim je uspelo zaustaviti to brezglavo hitenje pri odločanju". Bogovič je ob tem pozval predsednika DZ Janka Vebra, naj izpolni svojo obljubo, in naj se v DZ opravi javna obravnava tega vprašanja, v kateri bi državljanom kar najbolje pojasnili predlagane spremembe.

Predsednik republike Borut Pahor pa se je aktualnega političnega položaja dotaknil v slavnostnem nagovoru ob dnevu osvoboditve Vrhnike izpod nacističnega okupatorja. Opozoril je na usodnost politične razklanosti in stranke pozval k poenotenju glede fiskalnega pravila in referendumske ureditve.

Predsednik iz svojih izkušenj sklepa, da vsesplošno prerekanje o krivdi za neuspehe politično ozračje zastruplja, da pa si prerekanja in obtoževanja ne moremo več privoščiti. Ostati "gospodar svoje usode" ni samo vprašanje časti, temveč elementarno eksistencialno vprašanje, še posebej za mlado in majhno nacijo, ki je šele pred kratkim postala suverena država. Pahor sicer ocenjuje, da se Slovenija iz krize lahko reši sama, čeprav "se vse bolj in bolj upravičeno zdi, da bomo na koncu uspeli skozi šivankino uho". A dokler ta možnost obstaja, je naša moralna in politična dolžnost, da poskušamo uspeti, je sklenil Pahor. (STA, mh)