Vsi so na Bledu, le Janše ne bo…

Na Bledu tudi o vlogi Mednarodnega PEN danes in v prihodnosti

Jubilejnega, 45. mednarodnega srečanja pisateljev, ki na Bledu poteka med 8. in 12. majem, se udeležujejo predsedniki odborov in komitejev Mednarodnega PEN. Dogajanje bo zelo zgoščeno. V Hotelu Park bo danes na vrsti prva okrogla miza na temo Literarno ustvarjanje: Z obrobja v središče, popoldan pa bodo literati spregovorili o vlogi Mednarodnega centra PEN danes in v prihodnosti. Prva tradicionalna okrogla miza letošnjega PEN srečanja bo posvečena spreminjajočim se razmerjem med kulturnimi središči in periferijo v digitalni dobi. Izhodišča za slovensko primerjavo so bila podana že v sredo, ko so o svojem ustvarjanju spregovorili zasavski literati Uroš Zupan, Marjan Strojan in Roman Rozina. Zvečer bodo po vsej Sloveniji, od Bohinja do Hrovače, potekali literarni večeri.

Popoldanska panelna diskusija, ki se je bodo udeležili predsedniki vseh odborov in komitejev Mednarodnega PEN, pa bo namenjena razmislekom in idejam o tem, kako se bo Mednarodni PEN, glede na civilizacijske in kulturne spremembe v svetu, razvijal v prihodnje. Podpredsednik slovenskega PEN Tone Peršak je na novinarski konferenci napovedal, da bo med drugim beseda tekla o večjem povezovanju med PEN centri v posameznih regijah. Pogovor bosta povezovala predsednik Mednarodnega PEN John Ralston Saul in generalni tajnik Hori Takeaki. Med večjimi dogodki letošnjega srečanja bo tudi nocojšnji literarni večer nedavno ustanovljene ženske sekcije Slovenskega centra PEN - Mire, na katerem bodo brale članice Mire in članice ženskega odbora Mednarodnega PEN. Po vsej Sloveniji bodo potekali tudi literarni večeri udeležencev 45. mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu.

Na programu srečanja se poleg tradicionalnih okroglih miz in literarnih večerov obeta skupščina Mirovnega komiteja Mednarodnega PEN, na kateri bo izvoljen novi predsednik komiteja. Mednarodno srečanje pisateljev na Bledu je v sredo uvedla okrogla miza na temo književnost Zasavja, ki je po besedah podpredsednika Slovenskega PEN Toneta Peršaka na podlagi zasavskega primera pokazala, kako zgrešena je delitev na pojma središče in periferija, ko gre za kulturo, goste pa je nato na Brdu pri Kranju sprejel minister za kulturo Uroš Grilc.

Tretjo okroglo mizo organizira Mirovni komite Mednarodnega PEN, ki ga trenutno vodi Edvard Kovač. V petek bodo navsezgodaj spregovorili na temo Pisatelj kot popotnik, ki ustvarja mir pred izzivi novih medijev, nekoliko kasneje pa se bodo dotaknili tudi vprašanja digitalne svobode. Kovač bo sicer sklenil drugi mandat na čelu Mirovnega komiteja, tretjič pa po dosedanjem statutu ne more kandidirati. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik Slovenskega PEN Marjan Strojan, so se pojavile celo ideje, da bi sprožili postopek za revizijo statuta Mednarodnega PEN, da bi bil lahko Kovač kot predsednik izvoljen še tretjič, saj se je po njegovih besedah v tej vlogi zelo dobro izkazal. Slovenski PEN kot svojega kandidata sicer predlaga Peršaka, po besedah Kovača pa ima njegova kandidatura široko podporo.

Letos so na srečanje kot gostjo povabili nizozemsko pisateljico Margriet de Moor, ki je Slovenijo že obiskala v sklopu svetovne prestolnice knjige. Pri Študentski založbi je v prevodu Tanje Mlaker izšla njena tretja knjiga v slovenščini, naslovljena Slikar in dekle. Za pisateljico je po besedah urednice dela Miljane Cunta značilno, da skozi oddaljene zgodovinske dogodke govori današnjemu bralcu o aktualnih vsebinah. Roman pa, tako Cunta, dela zares poseben avtoričin pripovedni postopek, saj se zdi, "kot da bi s pisanjem slikala". Literarni večer bo na vrsti v petek.

Mednarodno srečanje pisateljev je že v torek v Ljubljani uvedel dogodek Bled pred Bledom na temo Literarni stiki med Slovenijo in Srbijo. Na okrogli mizi, ki jo je povezoval Boris A. Novak, so spregovorili Marija Mitrović, Marija Šimoković in Vladimir Kopicl. Za sklep srečanja pa so organizatorji za goste pripravili ogled večkrat nagrajene predstave Johna Patricka Shanleyja Dvom v režiji Alena Jelena.

Sleherna organizacija zlasti takšna s tako ambicioznim programom in tako pomembno zgodovino, kot jo ima Mednarodni PEN, se mora nenehno spraševati o svojem programu in strategiji, o svojih ciljih, o svoji vlogi v svetu in o svojem pomenu za svet, je pojasnil podpredsednik slovenskega PEN Tone Peršak. Spomnil je, da si je Mednarodni PEN ob ustanovitvi leta 1921 določil zelo daljnosežne cilje ter naložil zelo težke naloge, zajete v temeljni listini, ki z nekaj dopolnitvami ostaja izhodišče za delovanje do današnjih dni. Poudarek je na tem, da je Mednarodni PEN humanitarna organizacija, ki si prizadeva zlasti za spoštovanje svobode izražanja in za preprečevanje nasilja nad pisatelji, novinarji in mnenjskimi voditelji zaradi njihovih stališč in njihovega dela.

Iz zgodovine PEN veje duh evropskega humanizma in razsvetljenstva, do danes pa se je svet radikalno spremenil. "Globalizacija in neoliberalna ideologija kot zadnja faza evropsko ameriške civilizacije, katere cilj je bila podreditev vsega planeta, z aktualno krizo doživljata svoj zaton," je poudaril Peršak in dodal, da koncept, ki ljudi spreminja v sužnje kapitala in ki zahteva nenehno zviševanje dobičkov tudi na področjih, kot so kultura, znanost, zdravstvo in izobraževanje, ogroža prihodnost človeštva. Peršak je prepričan, da mora PEN postati eden ključnih promotorjev in zaščitnikov raznolikosti civilizacij in kulture ter hkrati prostor dialoga in medij povezovanja na osnovi medsebojnega priznanja enakosti, bratstva in svobode vseh kultur in civilizacij ter njihovega sožitja. Ključna vloga za PEN je tako po njegovem mnenju boj proti vsem poskusom vsiljevanja civilizacijskih modelov in spoštovanje svobode mišljenja in čutenja sveta.

Zadnja leta so bila slaba za svobodo izražanja. "Videli smo voditelje, kako opuščajo boj za pravico do izražanja in dogaja se, da zapirajo ljudje tudi v zahodnih demokracijah brez kakršnegakoli opravičila. Vlade izkoriščajo strah, da kršijo dolgo uveljavljene zakone," je opozoril predsednik Mednarodnega PEN John Ralston Saul. Dejal je, da je sicer veliko ljudi in nevladnih organizacij, ki branijo človekove pravice in svobodo izražanja, moč PEN pa izhaja iz njegove nenavadnosti, saj je virtualni narod sveta in ne pripada nikomur. 146 centrov deluje v 102 državah in šteje na deset tisoče članov. O moči PEN in o moči besed ter pisateljev govori dejstvo, da je kar 58 penovcev v zaporu. (STA, mm)