, 11:30  |  Svet

Pahor v Zagrebu, slovenske banke na zagrebškem sodišču

V Zagrebu znova preložili obravnavo v tožbi proti slovenskim bankam

Po napovedih naj bi Pahor in Josipović prijateljske odnose med državama danes potrdila tudi s predsedniško deklaracijo.

Po napovedih naj bi Pahor in Josipović prijateljske odnose med državama danes potrdila tudi s predsedniško deklaracijo.
© SEEbiz.eu

Na zagrebškem občinskem sodišču so danes, ko je na Hrvaško na dvodnevni uradni obisk prispel slovenski predsednik Borut Pahor, znova preložili obravnavo v eni od tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki (LB) in NLB. Odvetnik LB Matija Pečatnik je zahteval prekinitev postopka, odvetnica PBZ Maja Špoljarić pa je nato prosila za 30 dni časa, da bi pripravila odgovor na predlog obrambe. Pečatnik je pojasnil, da zahteva prekinitev postopka za nedoločen čas na vseh pravosodnih instancah, ker je potrebno rešiti neko drugo predhodno stanje, ki izvira iz memoranduma o reševanju vprašanj LB. Opozoril je, da gre za mednarodno pogodbo, ki sta jo vladi Hrvaške in Slovenije podpisali 11. marca v Mokricah.

Sodnik Nikola Raguz je zahteval uradni prevod memoranduma v hrvaški jezik, čeprav mu je slovenska stran predložila hrvaški tekst dokumenta. V njem se je Hrvaška zavezala, da bo ustavila vse postopke proti slovenskim bankam, dokler ne bo dosežena celovita rešitev spora o LB, ki jo bosta državi iskali v okviru nasledstva. Kljub temu pa se obravnave nadaljujejo tudi po 11. marcu. Hrvaška vlada je pojasnila, da je opravila svoj del posla iz memoranduma, potem ko je dala navodila bankam, te pa naprej svojim odvetnikom, naj ustavijo postopke, povezane z LB. O vsem so obvestili tudi pristojno sodišče.

Odvetnica PBZ je na obravnavi v drugem primeru PBZ proti slovenskim bankam v začetku aprila sicer zahtevala mirovanje postopka za leto dni zaradi poskusa mirne rešitve spora na podlagi hrvaškega zakona o pravdnem postopku. Sicer je bila današnja obravnava že večkrat preložena, nazadnje 11. februarja letos. Gre za eno od več kot 20 tožb PBZ in Zagrebške banke proti LB in NLB, ki potekajo na podlagi pooblastil hrvaškega finančnega ministrstva.

Hrvaška vlada na sodiščih od Slovenije terja vrnitev deviznih vlog varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB, ki jih je Hrvaška v začetku 90. let prenesla v javni dolg in nato izplačala delu varčevalcev. Pusićeva in njen slovenski kolega Karl Erjavec sta se sicer v Luksemburgu prejšnji mesec dogovorila, da bosta skupaj poslala pismo Banki za mednarodne poravnave v Baslu in ostalim državam naslednicam nekdanje SFRJ, da se začne postopek v okviru nasledstva.

Današnja obravnava je potekala prav na dan, ko je na Hrvaško na dvodnevni uradni obisk prispel slovenski predsednik Borut Pahor, ki ga je hrvaški predsednik Ivo Josipović danes na Pantovčaku sprejel z vojaškimi častmi. Pahor se bo srečal tudi z drugimi najvišjimi predstavniki hrvaške države, pri čemer si želi odpreti novo poglavje v krepitvi dvostranskih odnosov. Predsednika Hrvaške in Slovenije bosta imela najprej pogovor na štiri oči, potem pa se bosta pridružila obema delegacijama na skupnem srečanju. Za pričakovati je, da se bodo sogovorniki osredotočili na poglobitev sodelovanja med državama po vstopu Hrvaške v EU 1. julija, s poudarkom na gospodarstvu. Izjave obeh predsednikov so predvidene nekaj po 12.30.

Po napovedih naj bi Pahor in Josipović prijateljske odnose med državama danes potrdila tudi s predsedniško deklaracijo. Nato se bo slovenski predsednik odpravil k predsedniku sabora Josipu Leku, s katerim bosta imela pogovore ob delovnem kosilu. V popoldanskih urah bo Pahor obiskal hrvaški državni arhiv in si ogledal oddelek metropolitanske knjižnice zagrebške nadškofije, ki hrani zbirko grafik Janeza Vajkarda Valvasorja. Predviden je še sprehod predsednikov po središču Zagreba ter obisk dnevov slovenskega turizma, ki potekajo na zagrebškem Trgu bana Josipa Jelačića, vključno s predstavitvijo Eurobasketa 2013.

Predsednika obeh držav se bosta nato udeležila sprejema ob dnevu Evrope, ki ga v Narodni univerzitetni knjižnici pripravlja delegacija Evropske unije v Zagrebu. Josipović bo v čast slovenskemu gostu pripravil slovesno večerjo. V petek se bo predsednik Pahor na sedežu hrvaške vlade srečal še s hrvaškim premierom Zoranom Milanovićem, z Josipovićem pa bosta nagovorila udeležence hrvaško-slovenskega gospodarskega foruma. Prvi uradni obisk Pahorja na Hrvaškem po prevzemu dolžnosti predsednika države bosta zaključila s predavanjem študentom zagrebške pravne fakultete na temo EU.

V izjavi po srečanju predsednikov je Josipović poudaril, da je Pahorjev obisk uokviril reševanje vseh odprtih vprašanj med državama, krepitev gospodarskega sodelovanja in skupno prihodnost v Evropski uniji. "Nedvomno sta Hrvaška in Slovenija tako politično kot gospodarsko usmerjeni ena k drugi," je poudaril. Kot je dejal, imata državi "skupno prihodnost v EU" in v tej prihodnosti tudi določene skupne interese. V okviru regije je Josipović ob tem kot zanimivo izpostavil Jadransko-jonsko pobudo, v kateri bosta imeli Slovenija in Hrvaška "pomembne interese". Spomnil je tudi, da Ljubljana in Zagreb podpirata članstvo vseh držav regije v EU.

Slovenski predsednik Pahor je izpostavil, da sta državi po dveh desetletjih reševanja težkih odprtih vprašanj vendarle prišli do rešitev in sta iz običajnega sosedstva prešli v dobro sosedstvo in v prijateljske odnose. "Bili so veliki premiki v zadnjih letih," je menil. "Danes mineva moj obisk ne le v znamenju dobrega sosedstva, ki je posledica urejanja težkih vprašanj, ki so dve desetletji bremenila odnose med državama in narodoma, ampak tudi v atmosferi iskrenega prijateljstva in kontekstu skupne evropske prihodnosti," je še dejal Pahor. Spomnil je, da je njegov tokratni obisk prvi uradni obisk kakega slovenskega predsednika v Zagrebu od leta 2009. "Danes sva se pogovarjala tudi o nadaljevanju urejanja problema Ljubljanske banke in ugotovila sva, da lahko pozoveva obe vladi, naj ga čim prej dokončno uredita," je glede spora o LB dejal Pahor. Kot je dodal, Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška izpolnila obveznosti iz memoranduma, podpisanega marca na Mokricah.

Slovenske novinarje je zanimalo, ali Hrvaška sploh spoštuje omenjeni memorandum, glede na to, da se nadaljujejo tožbe proti slovenskim bankam pred hrvaškimi sodišči, ki so bile sicer ovira ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe v slovenskem parlamentu. "Hrvaška priznava sporazum in ravna v skladu s tem. Obe vladi intenzivno delata na tem," je odgovoril Josipović. Pojasnil je, da sta ju zunanja ministra obeh držav Vesna Pusić in Karl Erjavec danes obvestila, da se bosta osredotočila na posredovanje Banke za mednarodne poravnave v Baslu v sporu, kot to določa memorandumom. Slovenski predsednik je ocenil, da je posledica urejanja odnosov med državama in ustvarjanja prijateljskega ozračja tudi večji obseg slovenskih investicij na Hrvaškem v minulem letu.

Na novinarsko vprašanje, kje predsednika vidita rešitev svojih držav iz globoke gospodarske krize, je Pahor spomnil na prioritetna cilja slovenske vlade - uravnoteženje javnih financ in spodbujanje gospodarske rasti - ter izpostavil privatizacijo oziroma bistveno večje odpiranje slovenskega poslovnega prostora za tuje naložbe. To lahko pomeni tudi boljše možnosti za hrvaške naložbe v Sloveniji, če bodo tako ocenili hrvaški poslovneži, je dejal. "Ta kriza je globalna in globoka, sicer pa sva s predsednikom odkrito povedala, da je za vrsto težav kriva sama politika in da jih deloma sama politika v obeh državah lahko reši," je še poudaril slovenski predsednik. "Pričakujem in si želim, da se v Sloveniji odločitve, ki so zelo pomembne, zlasti tiste, ki zahtevajo dvotretjinsko večino, ne bi odlagale, ampak da bi jih bila slovenska politika sposobna čim prej sprejeti in prevzeti zanje odgovornost," je še dejal.

"Kot predsednik ocenjujem, da imamo omejen čas, ko se moramo dokazati, da smo sposobni sprejemati odločitve. Potem bo tudi bistveno olajšano delo Evropske komisije, ki bo ocenjevala napore slovenske vlade in države, da se sami izkopljemo iz krize," je sklenil. Josipović pa je poudaril, da bosta državi morali sprejeti koncept "pametnega gospodarstva" in izkoristiti skupne prednosti, zlasti pri skupnih nastopih na tretjih trgih. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.