, 20:15  |  Politika

Sodnikom določiti status, ki jim gre

Po mnenju Roblekove bi moralo sodstvo samo doreči zmanjšanje števila sodnikov

Roblekova je poudarila, da si sodniki sicer že nekaj časa prizadevajo, da bi del nesodniških opravil prenesli na nižje ravni - na strokovne sodelavce in sodniške pomočnike.

Roblekova je poudarila, da si sodniki sicer že nekaj časa prizadevajo, da bi del nesodniških opravil prenesli na nižje ravni - na strokovne sodelavce in sodniške pomočnike.
© Matej Leskovšek

Predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek je glede načrtovanega zmanjšanja števila sodnikov, ki ga predvideva nacionalni reformni program, dejala, da bi morala o tem odločati sodna veja oblasti sama. Poudarila je, da si sodniki predvsem želijo, da bi vlada upoštevala njihove predloge glede sprememb zakonodaje. Vrhovno sodišče je po besedah predsednice sodniškega društva v programu, ki ga je pripravljalo ob začetku sodnega leta, zmanjševanje števila sodnikov prav to določilo kot enega izmed temeljnih ciljev, ki jih sodstvo zasleduje. Konkretne številke, za koliko naj bi se zmanjšalo število sodnikov, Roblekova težko komentira.

Po njenih besedah pa je sodstvo samo zadosti odgovorno, da bo znalo tudi samo ugotoviti, kje in na kakšen način bo lahko zniževalo število sodnikov. "Zagotovo pa to težko prepustimo izvršilni veji oblasti kot tisti, ki skuša nadzorovati ali vplivati na sodstvo," je prepričana Roblekova. Pri tem je omenila ustavna načela o delitvi vseh treh vej oblasti, ki ima vsaka svoje pristojnosti v okviru katerih bi bilo treba, kot pravi, delovati. Do nekega znižanja števila sodnikov bo prišlo, nekaj z naravnim odlivom, kar se tiče drugih ukrepov, pa si vlada brez sodelovanja sodstva takšnega programa po mnenju Roblekove ne more privoščiti že iz načela delitve oblasti ne.

Poudarila je, da si sodniki sicer že nekaj časa prizadevajo, da bi del nesodniških opravil prenesli na nižje ravni - na strokovne sodelavce in sodniške pomočnike. "Za to sedaj nekako ni bilo posluha in pričakujemo, da bo tudi tu podpora našim predlogom, da se končno sodniku določi status, ki mu gre, vsaj v tem delu, da si zasluži strokovno pomoč," je dejala Roblekova. Tako bi se končno administrativna in druga opravila, ki niso odločanje in sojenje, po njenih besedah prenesla na nižje ravni, tako kot imajo to v primerljivih državah.

Sodniki precej pričakujejo tudi od projekta e-pravosodje, da jim bo informacijska tehnologija in novi sistemi, ki jih soustvarja tudi sodstvo, v veliko pomoč in da bo to pomenilo pospešitev postopkov. Sodniki si po besedah Roblekove želijo, da bi bili pri pripravi sprememb zakonodaje povabljeni k sodelovanju, tako bi bila ta bolj "domišljena". Kot pravi, je nekaj dobrih praks na tem področju, ki so se izkazale kot koristne in kot pomoč k hitrejši rešitvi sodnih zadev. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.