Obujanje starih zapuščenih prostorov

Vprašanje prostorske problematike bi lahko brez težav opredelili kot dvorezni meč. Na eni strani je veliko ljudi, ki iščejo stanovanja ali pa poslovne prostore, na drugi strani pa je veliko stanovanj in poslovnih prostorov, ki samevajo in propadajo. Kako je torej mogoče, da ljudje tako težko prihajajo do novih bivalnih ali poslovnih prostorov, če pa je toliko prostorov praznih?

Z zasedbo nekdanjega kina Triglav so želeli protestniki pete vseslovenske vstaje opozoriti na ta problem. Želja protestnikov je bila, da se bi obudilo čim večje število takšnih prostorov, na podoben način kot se je nekdaj zapuščeno tovarno Rog, AKC Metelkovo, mariborsko Pekarno in še mnoge.

Prav zaradi teh vprašanj je bil v sklopu 44. obletnice Radia Študent organiziran Simpozij o prostoru v prostoru, z geslom: »Ni v vseh prostorih lastnine. Nima vsakdo v lasti prostora. A vsak prostor je v lasti.«

Veliko število praznih oz. zapuščenih prostorov so zasedle razne nevladne organizacije oz. društva, ki so kasneje dali pobude za ustanovitev raznih mladinskih kulturnih združenj in centrov.

Dr. Rajko Muršič, redni profesor za kulturno antropologijo in eden izmed govorcev, je povedal, da so mladinski centri še nekako edini izmed redkih primerov v naši državi, kjer imajo mladi možnost kulturnega udejstvovanja brez vmešavanja drugih institucij oz. države. Možnosti obujanja takšnih prostorov vidi v skupnem delovanju posameznikom, ki lahko pomagajo z finančnimi prilivi, ali pa sodelovanje v raznih razpisih, ki jih razpisujejo posamezne občine za oddajo praznih prostorov.

Ramiz Derlić, programski vodja mladinskega centra Pekarna, je povedal, da je bilo ključno za zagon mariborske Pekarne osnovna infrastruktura, ki je že obstajala, ter zagotovljeni osnovni brezplačni priključki za vodo, elektriko in kanalizacijo. S trudom velikega števila prostovoljcev jim je v sedemnajstih letih od prevzema prostorov uspelo vzpostaviti enega najmočnejših takšnih centrov v Sloveniji. Glede na to, da je v zadnjem času poraslo povpraševanje nevladnih organizacij oz. društev po vzpostavitvi raznih skupnih prostorov ter zasedanje že obstoječih, se je Lana Zdravković iz Mirovnega inštituta spraševala v kolikšni meri bi se ustanavljali novi prostori za možnosti nekih novih političnih gibanj in ali bi možnost dostopa do teh prostorov odprla nove mladinske politične iniciative.

Po podatkih, ki jih je posredovala Mestna občina Ljubljana, ima ta v lasti kar 514 praznih ali zapuščenih poslovnih prostorov za različno uporabo. Ti prostori so namenjeni najemu ali pa prodaji raznim kupcem, zelo malo število takšnih prostorov pa ponudijo nevladnim organizacijam za brezplačen najem preko javnih razpisov, pa še za te so pogoji za pridobitev takšnega prostora zelo zahtevni.

Ne glede na to, koliko podobnih vstaj in zasedb prostorov, podobnim tistemu iz kina Triglav, obstaja zelo majhna verjetnost, da bo brez nekega dialoga med lastniki in uporabe željnimi ljudmi prišlo do skupne rešitve. Peter Rojko, predstavnik lastnika nedavno začasno zasedenega kina Triglav, ki je bilo pred nekaj leti v postopku denacionalizacije predano v upravljanje župniji Kodeljevo, je povedal, da imajo v tem prostoru že dve leti v načrtu izgradnjo mladinskega centra, vendar pa se spopadajo s kopico pravnih in finančnih težav pri izvedbi projekta.