Manipuliranje po Janši

Če se dejstva ne ujemajo z govorom, toliko slabše za dejstva

»Za ta bankovec ste v času demokratičnega socializma dopoldne dobili hamburger ali hotdog, popoldne pa samo še hrenovko,« je v govoru na kongresu stranke SDS v Celju dejal njen stari novi predsednik Janez Janša, držeč bankovec Narodne banke Jugoslavije za deset milijard dinarjev.

V zanj značilnem slogu, kjer je bolj od resnice pomembna slikovitost, je ustvaril neresničen svet. Zbranim je namreč pokazal bankovec, ki v Sloveniji ni bil nikoli uradna valuta, in trdil, da je bil. Vsem pa je povedal, da smo nekoč že živeli v demokratičnem socializmu, kar tudi ne drži, in da je bil to sistem, odgovoren za hiperinflacijo.

Zgodovinska dejstva so drugačna. Janša je na kongresu v rokah držal bankovec iz leta 1993, ki je bil v uporabi v Miloševićevi Zvezni republiki Jugoslaviji in nikoli v nekdanji skupni državi. In torej ne v času socializma, ki ni bil demokratičen, ampak v času militantnega nacionalizma. To seveda ne pomeni, da v Jugoslaviji ni bilo inflacije. V osemdesetih, sredi gospodarske krize, je bila inflacija na svojem vrhuncu več kot 50-odstotna, dokler niso inflacije leta 1989 presekale gospodarske reforme takratnega zveznega premiera Anteja Markovića. Najvišjo nominalno vrednost pa je imel v nekdanji skupni državi bankovec za dva milijona dinarjev in ne deset milijard, o katerih je govoril Janša. »Najtežji« bankovec v času hiperinflacije je bil za 500 milijard dinarjev, njegova vrednost pa se je dnevno več kot prepolovila.