Marko Valadžija

, 18:15  |  Kultura

Nove barve za Čufarjevo ulico

Z revitalizacijo ulice do novih, bolj varnih prostorov za mlade

Projekt Čufarjeva ulica – ulica mladih! je nastal z namenom, da opozori ljudi, voznike in mlade na pomembnost, ki jo nosi sama ulica.

Projekt Čufarjeva ulica – ulica mladih! je nastal z namenom, da opozori ljudi, voznike in mlade na pomembnost, ki jo nosi sama ulica.
© Arhiv Mladine

Prebivalci Čufarjeve ulice v Ljubljani so lahko od ponedeljka do srede opazovali, kako njihova ulica dobiva nov, prav poseben izgled. Tla ulice so postala barvna, kulturna in družbeno-kritična inštalacija, ki je nastala izpod rok društva Prostorož, otrok vrtca Ledina, šolarjev Osnovne šole Toneta Čufarja, dijakov Gimnazije Ledina in dijaškega doma Tabor. Projekt je zasnovalo društvo Prostorož, ki je nastalo leta 2004, z željo po raziskovanju in razumevanju odprtega mestnega prostora. S svojim delovanjem želijo obuditi in urediti nekatere degradirane prostore in površine v središču mesta, organizirajo javne razprave in okrogle mize, kjer se pogovarjejo o morebitnih posegih v prostore tako s strokovnjaki kot občani mesta.

Projekt Čufarjeva ulica – ulica mladih! je nastal z namenom, da opozori ljudi, voznike in mlade na pomembnost, ki jo nosi sama ulica. Gre namreč za ulico oz. peš pot, ki povezuje center Ljubljane in mestno četrt Tabor, na njej pa se nahajajo kar štiri izobraževalne ustanove: dve osnovni šoli, gimnazija in vrtec. Dnevno ulico na poti do šol prečka skoraj 2000 otrok, kar predstavlja, zaradi gostega prometa na okoliških ulicah iz zaparkiranih prostorov, veliko nevarnost v prometu. V Prosotorožu so videli težavo v tem, da je največ prometa v delu med Resljevo in Kotnikovo ulico ravno v času, ko mladi hodijo v šole in iz njih, zato so se skupaj z vodstvom šol odločili, da ulico primerno opremijo, da bi postala bolj prijazna do mladih.

S tem namenom so čani društva Prostorož, s pomočjo otrok in učiteljev okoliških izobraževalnih ustanov ter prostovoljcev, pobarvali tla severnega dela Čufarjeve ulice z rumeno, modro in turkizno barvo. Vzorce, ki so jih upodobili na tleh, so narisali na tla predhodno, posebne vloge pa naj ne bi igrali, barve pa so izbrali skupaj z otroci in njihovimi učiteljicami. Celoten projekt ureditve Čufarjeve ulice, kot ulice prijazne do mladih, pa je zraven barvanja tal še vseboval postavitev 50 metrov nove ograje in izdelava raznolikega pohištva in klopi, ki so jih postavili vzdolž ulice in so namenjeni uporabi mladih. S tem so želeli doseči, da bi ulica postala prostor, kjer bi se lahko mladi družili, igrali, zabavali, na samo Mestno občino Ljubljana pa apelirali, da bi poskrbeli, da se bolj regulira avtomobilski promet, se upočasni in posledično tudi zmanjša. Le tako lahko ulica postane popolnoma prijazna in varna za otroke.

Glede na to, da gre vseeno za ulico, kjer prebivajo povečini starejši ljudje, se je porajalo vprašanje, kaj si o samem projektu mislijo stanovalci. Alenka Korenjak, ena izmed članic društva Prosotrož, nam je povedala: »S stanovalci smo se dobili na sestanku, kjer smo jim razložili, kakšne načrte imamo za ulico na kateri živijo. Nekateri so se povabilu odzvali, za tiste, ki pa jih ni bilo pa smo po ulici obesili tudi plakate z obvestili, kaj se bo dogajalo. Pritožb stanovalcev ni bilo veliko, dejansko samo ena in še ta se je nanašala na premočen odtenek rumene barve na tleh. Sedaj bomo počakali nekaj časa in videli ali bo barva zbledela, v nasprotnem primeru bomo v naslednjem tednu nanesli drugačen odtenek rumene.« Korenjakova je povedala tudi, da s stanovalci dobro sodelujejo in se s skupnimi močmi trudijo, da bi izboljšali situacijo in problematiko prometa na ulici. Glede barv, ki so jih nanesli na površino ulice pa pravi, da bo kmalu začela bledeti in pričakujejo, da bo popolnoma izginila v roku dveh let.

Letošnje poletje bo že tretje poletje, odkar so leta 2011 članice društva Prostorož začele z revitalizacijo mestne četrti Tabor, vendar kot pravi Korenjakova, je vse skupaj še v začetnih fazah, saj v načrtih za prihodnost obljubljajo še veliko več. Prenova parka z novo infrastrukturo in kasneje še sama oživitev parka, da bi ta postal stalno zbirališče in prostor preživljanja prostega časa tamkajšnjih prebivalcev, jim v veliki meri, od zasnove ideje pa do danes, zelo dobro uspeva. Njihova želja pa ostaja, da bi prebivalci sami začeli skrbeti za prostore, ki jim veliko pomenijo, sami pa obljubljajo vso pomoč pri izpeljevanju projektov.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.