»EU na nebu, na zemlji beda«

Podlaga za razpravo je bil dokumentarni film novinarke RTV Slovenija Jelene Aščić z naslovom Gradimo suženjstvo

Razkorak med retoriko EU o pravicah napotenih delavcev in realnostjo je ogromen, za njihovo zaščito je treba storiti veliko več. To je glavno sporočilo z okrogle mize o izkoriščanju napotenih delavcev - sodobnem suženjstvu, ki jo je danes v Bruslju gostil evropski poslanec Jelko Kacin. "EU je na nebu, na zemlji pa je beda," je ponazoril. EU premore pester nabor retorike, evropski mediji radi kažejo s prstom na druge, na primer na izkoriščanje bangladeških ali pakistanskih delavcev v Dubaju, v bistvu pa se marsikje v uniji dogaja enako, je poudaril gostitelj okrogle mize Kacin (Alde/LDS). Osnovni namen okrogle mize je bil zato po poslančevih besedah pritisniti na Evropsko komisijo, naj čim prej zagotovi uveljavitev in izvajanje novih pravil o zagotavljanju pravic delavcev, napotenih na delo v tujino, ki so trenutno v zakonodajnem mlinu EU.

Evropska komisija je ta pravila, ki so v značilni evropski latovščini imenovana direktiva o uveljavljanju direktive o napotitvi delavcev, predlagala marca lani. V kratkem naj bi o njih glasoval odbor Evropskega parlamenta za socialo in zaposlovanje. "Oni bi radi to zavlekli in bi postopek končali šele v naslednjem mandatu. Mi pa pritiskamo, da že v tem mandatu damo konkretne rezultate in izboljšamo položaj teh delavcev, ker sicer izgubljajo oni in vsi mi verodostojnost," je pojasnil Kacin. Podlaga za razpravo je bil dokumentarni film novinarke RTV Slovenija Jelene Aščić z naslovom Gradimo suženjstvo. S tem filmom je avtorica pred tremi leti opozorila na pereč položaj delavcev iz bivših jugoslovanskih republik v Sloveniji.

Od takrat se po njenih besedah kljub obljubam odgovornih ni spremenilo nič oziroma se je spremenilo na slabše. "V Sloveniji ne velja več samo to, da gradimo suženjstvo, ampak to suženjstvo tudi izvažamo," je poudarila Aščićeva. V teh časih, ko gradbeništvo v Sloveniji nima več neke posebne perspektive, delavce posojajo in selijo drugam, tako da je Slovenija tranzicijsko območje za zlorabo teh delavcev, stvari se drastično slabšajo, je k temu dodal Kacin. Na slab položaj napotenih delavcev je opozoril tudi Marko Tanasić, koordinator projekta Integracijski paket za brezposelne migrante, begunce in prosilce za azil iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Za preprečitev zlorab je treba storiti veliko več, na primer zagotoviti individualno odgovornost kršiteljev pravic, je poudaril in izpostavil problem ustanavljanja podjetij z eno samo strategijo - hitro zaslužiti z izkoriščanjem napotenih delavcev. Ti pogosto ostanejo brez obljubljenega denarja, ki ga nikakor ne morejo izterjati, saj je račun podjetja, ki jim dolguje plačo, prazen; delavcu je tako pravica zagotovljena le na papirju, podjetje pa se zapre in začne se nov krog, je opozoril Tanasić. EU je po navedbah Aščićeve "zelo daleč od problemov teh delavcev". "Politiki, ki so odgovorni, bi morda morali kdaj tudi na teren, med te ljudi in se na lastne oči prepričati, da ti ljudje niso več ljudje, ampak samo še poceni delovna sila," je poudarila.

Predstavnik Evropske komisije Sjoerd Feenstra, ki se je udeležil okrogle mize, je danes na dolgo in široko predstavil obsežno evropsko zakonodajo s tega področja, obžaloval "strašne zgodbe" in opozoril, da gre pač za "zelo kompleksno evropsko vprašanje". Slovenija je sicer iz Bruslja že dobila dva opomina, ker ne upošteva evropskih pravil o sankcijah proti delodajalcem, ki izkoriščajo migrante z neurejenim statusom; drugega maja lani z opozorilom, da bo morala, če ne bo ukrepala, na Sodišče EU. (STA, mm)