Kaj Slovenija ponuja Azerbajdžanu?

O realnih možnostih sodelovanja tako na zunanjepolitični kot gospodarski ravni med obema državama

Na povabilo Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora in na pobudo evropskega poslanca Iva Vajgla je na tridnevni obisk v Slovenijo prišla petčlanska parlamentarna delegacija Republike Azerbajdžan. Slednjo je vodil vodja azerbajdžanske delegacije pri Parlamentarni skupščini Euronest Elkan Sulejmanov, zraven njega pa so v Slovenijo pripotovali še Natik Alijev, minister za industrijo in energetiko in trije poslanci azerbajdžanskega parlamenta, Fazil Mustafa, Gudrat Hasangulijev in Jejhun Osmanli. Glavna tema pogovorov s slovenskimi poslanci in člani Odbora za zunanjo politiko je bila problematika azerbajdžansko-armenskih odnosov v predelu Gornjega Karabaha in možnosti tesnejših vezi v gospodarskem in tehnološkem sodelovanju s Slovenijo.

Sulejmanov je povedal, da se azerbajdžansko-armenski spor Slovenije neposredno ne tiče, vendar pa je pomembno, da se o tej problematiki razpravlja in ozavešča vse članice Evropske unije. V letih od 1992, ko se je spor med državama začel, pa do leta 1994, je vojna zahtevala na tisoče življenj, trenutni »status quo« pa ne prinaša končne rešitve spora, ampak samo odlašanje pomembne odločitve. »Problem ni samo med samima državama, vendar tudi v neposlušnosti ostalih držav glede spora, predvsem pa Evropska unija ne sprejme ustreznih ukrepov in sankcij za razrešitev težav«, je povedal Sulejmanov. Poraja pa se vprašanje, kaj lahko Slovenija, kot tako majhna in oddaljena država od Azerbajdžana, lahko sploh naredi, da postane del rešitve tega spora. Ivo Vajgl, evropski poslanec je povedal: »Rekel bi, da je ta razprava, ki smo jo imeli danes v Odboru za zunanje zadeve, izraz želje, da postanemo del kreiranja skupne evropske politike.«

Lahko sicer trdimo, da je dialog med evropskimi državami pomemben, vendar pa dokler ne bo prišlo do dejanskih premikov v izvajanju določenih sankcij na območju Gornjega Karabaha, težko napovedujemo želeno rešitev spora. Vajglove izjave, glede težkega položaja Azerbajdžana v odnosu z njegovimi sosednjimi državami, nakazujejo na to, da si Slovenija želi večje pozornosti te države iz vzhoda. Predvsem bi na tem mestu apeliral na izjemne naravne dobrine in bogastva, ki jih premore Azerbajdžan, predvsem v obliki nafte in zemeljskega plina. Slovenija tukaj vidi zelo velike možnosti za bogatenje lastnega gospodarstva in tesnejšo povezanost med državama tudi v ostalih oblikah gospodarjenja, kot je na primer farmacija, gradbeno projektiranje, energetika, prehrambena industrija in druge visoke tehnologije.

Tudi z vidika turizma je Slovenija postala zanimiva destinacija za prebivalce Azerbajdžana, predvsem zdraviliški turizem in ostale naravne lepote, ki jih premore naša država. Na tem mestu je minister za industrijo in energetiko Natik Alijev povedal, da v prihodnosti pričakujejo še večji razvoj na področju turizma in izpostavljajo možnosti za nekatere gospodarske posege Azerbajdžana na našem ozemlju. Zaradi tega obstaja zelo velika možnost, da se v kratkem časovnem obdobju vzpostavi tudi letalska povezava med obema prestolnicama.

Če pogledamo na celotno situacijo odnosov med Slovenijo in Azerbajdžanom skozi realne oči, smo lahko vseeno skeptični, kaj lahko tako majhna država kot je Slovenija sploh ponudi tako bogati državi kot je Azerbajdžan. Težko verjamemo, da so vsi posli, ki jih načrtujejo Azerbajdžanski naftni in drugi mogotci v Sloveniji, namenjeni rasti našega gospodarstva ali pa je le vse skupaj pretveza za bogatenje lastnega premoženja.