Stranpoti vizumske liberalizacije

Na Brdu o zlorabah po vizumski liberalizaciji na Zahodnem Balkanu

22. 5. 2013

Slovenija se je zavezala k nadaljnji podpori državam iz regije v procesu približevanja EU.

Slovenija se je zavezala k nadaljnji podpori državam iz regije v procesu približevanja EU.
© Denis Sarkić

Ministri za notranje zadeve iz držav JV Evrope so v okviru Procesa Brdo danes razpravljali o preprečevanju zlorab postopkov mednarodne zaščite v EU po uvedbi vizumske liberalizacije na Zahodnem Balkanu. Ministri so soglašali z ustanovitvijo platforme za izmenjavo informacij o migracijskih tokovih, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve. Vizumska liberalizacija je "pomembno področje, ki predstavlja velik izziv za regijo in tudi za celo EU", so ugotavljali udeleženci. V razpravi so predstavili preventivne, zakonodajne in represivne ukrepe na področju preprečevanja zlorab postopkov.

Po uvedbi vizumske liberalizacije na področju zahodnega Balkana se je namreč izrazito povečalo število prošenj za mednarodno zaščito v petih državah članicah EU - v Nemčiji, Franciji, na Švedskem, v Belgiji in v Luksemburgu, so opozorili na MNZ. "Vse države Procesa Brdo so intenzivno pristopile k reševanju te problematike, ukrepe nadgrajujejo in spoti spremljajo situacijo," so poudarili v sporočilu za javnost. Prav zato so se ministri dogovorili o skupni platformi za izmenjavo informacij o migracijskih tokovih. Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant bo o tej temi poročal na junijskem zasedanju sveta ministrov za pravosodje in notranje zadeve v Luksemburgu.

Konferenca se je nadaljevala z razpravo o krepitvi sodelovanja na področju preprečevanja nezakonite trgovine z orožjem. Udeleženci so ugotavljali, da je pri boju proti nezakoniti trgovini z orožjem ključen skupen, predvsem pa enoten odziv organov pregona. Zato bodo prihodnji napori osredotočeni zlasti v krepitev operativnega sodelovanja organov odkrivanja in pregona. Pri tem se bodo države Procesa Brdo osredotočile na spodbujanje izmenjave kriminalističnih obveščevalnih podatkov, na usposabljanje strokovnjakov in oblikovanje skupnih dobrih praks, izkoristile pa bodo vsa obstoječa orodja in kapacitete Europola in Interpola.

Ministri so se seznanili še z nekaterimi aktualnimi aktivnostmi in pobudami na področju varnosti v regiji. Slovenija se je zavezala k nadaljnji podpori državam iz regije v procesu približevanja EU, partnerke pa je informirala tudi o Evropskem prvenstvu v košarki, ki bo letos potekalo pri nas. Virant je prisotne seznanil z aktivnostmi slovenske policije na področju zagotavljanja varnosti med prvenstvom, pri čemer je posebno pozornost namenil vprašanjem mednarodnega policijskega sodelovanja z državami iz regije. Virant se je ob robu konference čez dan srečal z makedonsko kolegico Gordano Jankulosko. Strinjala sta se, da bilateralno sodelovanje med državama na področju notranjih zadev dobro teče.

V načrtu je projekt za pripravo akcijskega načrta za implementacijo evropskega pravnega reda in schengenskega pravnega reda na področju policijskega sodelovanja. Virant je makedonski kolegici tudi predal osnutek novega sporazuma o policijskem sodelovanju med Slovenijo in Makedonijo, katerega podpis je predviden še letos. Po koncu konference je slovenski notranji minister govoril še s kolegom iz BIH Fahrudinom Radončićem. Radončić je izpostavil pomen napotitve slovenskega policijskega atašeja v Sarajevo ter se zahvalil za sodelovanje in pomoč na različnih projektih, ki tečejo med ministrstvoma z namenom približevanja BiH evropskim integracijam. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Je Mahnič zlorabil pooblastila in kršil zakon? 

Kaj poslancu SDS Žanu Mahniču očita poslanka Svobode in predsednica Knovsa Janja Sluga?

Slovenija četrta najvarnejša država na svetu

Pred našo državo so zgolj Islandija, Nova Zelandija in Švica

Izraelska veleposlanica / »To je bil korak predaleč«

Slovenija naj bi bila edina država na svetu, ki je to storila Izraelu