Odgovornost? Kakšna odgovornost?

Masleša in Veniger od sestanka z Bratuškovo pričakujeta pogovor o sistemskih težavah

Premierka Alenka Bratušek se glede izginotja Hilde Tovšak sestaja z vodstvom policije, tožilstva, sodstva in pristojnima ministroma. Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša pričakuje pogovor o sistemskih vprašanjih in ne o odprtih zadevah, prvi mož policije Stanislav Veniger pa pravi, da bo spregovoril tudi o orodjih, ki policiji manjkajo. Bratuškova je sestanek sklicala, ker želi na srečanju s pristojnimi ugotoviti, kaj se je v primeru izginotja nekdanje prve dame Vegrada dejansko zgodilo, kako rešiti položaj in kaj je treba storiti, da do takih primerov ne bo več prihajalo.

Generalni direktor policije pred sestankom v izjavi za medije ni pojasnil poteka iskanja Tovšakove. "Tudi kar vem, ne morem povedati," je dejal. Potrdil pa je, da so preverili posnetke s kamer v celjskem priporu, kjer je neka oseba Tovšakovi pomagala prazniti celico. Kot je napovedal, bo na sestanku podal poročilo dosedanjega dela in povedal, katera orodja, ki jih imajo druge evropske države, Slovenija pa ne, policiji manjkajo, da bi lahko bila bolj uspešna. Gre denimo za možnost uvedbe posebnih preiskovalnih ukrepov zoper sorodnike v primerih iskanja oseb, za katere je razpisana tiralica. Na vprašanje, ali pričakuje, da se bo že danes razčistila tudi odgovornost, pa je Veniger odgovoril, da to ni njegova stvar.

Po besedah Masleše sistemska vprašanja, o katerih bi se morali pogovoriti, zadevajo tudi obremenitev sodnega sistema, tožilstva, pomanjkanje kadrov. Glede v medijih objavljenih informacijah o izginulih straneh v kazenskem spisu je dejal, da je sodniku, ki to pregleduje, odredil, naj preveri tudi to in se glede tega opredeli. Sestanek pri premierki je po mnenju Masleše nenavaden. Sam namreč razume, da je na sestanek povabljen, ne pa, da je sklican. Zato je nenavadna po njegovem mnenju komunikacija izvršilne in zakonodajne veje oblasti. Če se bomo o načelnih vprašanjih pogovarjali, ni nobene težave, a poročila o primeru ne bo, je pojasnil.

Bratuškova sicer pričakuje, da bodo našli krivca za pobeg Hilde Tovšak. A Masleša čaka na obe poročili, obe zadevi sta po njegovih besedah odprti. O odgovornosti bodo, tako je dodal, lahko govorili šele po tem, ko bodo poročili dobili. Na vprašanje, ali je kot šef v sodstvu pripravljen sprejeti odgovornost, če se izkaže, da so bile napake v tem primeru storjene na njihovi strani, je odgovoril, da sam odgovarja predvsem za delo Vrhovnega sodišča RS. Po njegovih besedah v sodstvu tudi ni objektivne odgovornosti, ker so sodniki pri delu neodvisni. Če gre za organizacijske pomanjkljivosti pri delu, ki pripeljejo do napak, lahko odgovarja predsednik sodišča, a objektivne odgovornosti ni, je dodal.

Izjavo pravosodnega ministra Senka Pličaniča, da je čas, da se pravosodje strezni, pa je Masleša komentiral z oceno, da pravosodni minister velikokrat prehiteva stvari, preden se seznani z dejstvi. Za sodstvo pa je značilno, tako Masleša, da ravna preudarno. "Prvo se seznani z dejstvi, potem pa skušamo ugotoviti, če je kaj šlo narobe. In če je šlo pri nas kaj narobe, bomo potegnili konsekvence," je zagotovil. Po njegovih besedah se bo treba celovito seznaniti z ugotovitvami tako sodstva kot tožilstva v primeru Tovšakove. Meni pa, da pri tem ne bo podajanja odgovornosti.

Dejal je še, da za zdaj ne more reči, da je šlo za kakršno koli napako. Edino, kar je, je bilo po njegovih ocenah nekoliko dolgo odločanje o podaljšanju pripora. A tudi pri tem je treba počakati razlage sodnikov, saj da sama časovna dejstva brez utemeljitev vpletenih ne pomenijo nič. Kakršne koli ocene bi bile sedaj po njegovem mnenju špekulacije. Tudi glede poziva Tovšakovi k prestajanju kazni v zadevi Čista lopata Masleša čaka na poročilo. Bratuškova, notranji in pravosodni minister Gregor Virant in Senko Pličanič ter generalni državni tožilec Zvonko Fišer pred sestankom, ki se je sicer začel takoj po seji vlade, niso dajali izjav.

Pličanič je sicer že na seji vlade predstavil ukrepe, ki so jih pripravili na ministrstvu s ciljem, da se primer Tovšakove ne bi več ponovil. Medijem jih bo, kot je napovedal, predstavil po sestanku. Že v sredo pa so z ministrstva sporočili, da ukrepi zajemajo tri vsebinske sklope: z zakonskimi spremembami do učinkovitejšega pravosodja, večja osebna odgovornost v pravosodju in imenovanje skupine ekspertov. Pličanič naj bi sicer danes dobil tudi poročilo o delu Specializiranega državnega tožilstva.

Na vprašanje glede odgovornosti je Bratuškova odgovorila, da je treba počakati notranje nadzore. Verjame namreč, da bodo ti pokazali, kje je odgovornost za to, kar se je zgodilo. Generalni državni tožilec Zdenko Fišer in predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša sta pojasnila, da o konkretnem primeru danes niso govorili, saj da morajo počakati na izsledke notranjih nadzorov, s katerimi bodo seznanili tudi javnost. Ravno zato, ker nadzor še ni končan, danes po njunih besedah tudi niso govorili o odgovornosti. Masleša je na vprašanje, ali je Bratuškova sprožila vprašanje o odgovornosti, odgovoril, da je že v začetku pojasnil, da prihajajo z dveh različnih vej oblasti in da so se tega sestanka udeležili iz vljudnosti, na njem pa se lahko pogovarjajo le o sistemskih rešitvah.

Fišer je na sestanku, kot pravi, zagotovil, da bodo zahtevo raziskali in vložili vse napore, da bi stvari prišli do dna. Predsednici vlade "šteje v dobro", da ni spraševala o konkretnih podatkih iz primera. Na vprašanje, zakaj je Bratuškova torej sklicala sestanek, je odgovoril: "To boste najbrž njo vprašali, jaz sem imel glede tega sestanka že vseskozi pomisleke."

Medtem pa tožilci Specializiranega državnega tožilstva menijo, da so "napadi" na omenjeno tožilstvo v zvezi s postopkom proti Hildi Tovšak nesprejemljivi in nedopustni. V stališču je 16 tožilcev opozorilo, da se zaključki o krivdi in odgovornosti pristojnega državnega tožilca sprejemajo prehitro. Ljubljansko višje sodišče pa se je odzvalo na izjave ministra. "Politiki in mediji dnevno sprejemajo zaključke o krivdi in odgovornosti pristojnega državnega tožilca, še preden so znana vsa dejstva, ki se ugotavljajo v okviru že odrejenega strokovnega nadzora, kar je v pravni državi edino zakonit postopek," je zapisano v stališču. Tožilci so dodali še, da takšni javni medijski in politični pritiski onemogočajo normalno delovanje tožilstev in v javnosti neupravičeno ustvarjajo negativno mnenje o delu državnih tožilcev.

Po poročanju nekaterih medijev naj bi sicer Specializirano državno tožilstvo obtožni akt v primeru sodne preiskave zoper Tovšakovo v zadevi delavcev na gradbišču TEŠ vložilo še preden je bila preiskava končana, obtožni akt pa je nosil datum 22. maj, čeprav je bil vložen 17. maja. Na omenjenem tožilstvu so danes pojasnili, da je bila obtožba vložena, ker so bili za to izpolnjeni formalni in vsebinski pogoji. Glede datuma pa navajajo, da je prišlo do strojepisne napake.

V zvezi s še enim primerom Tovšakove ter na izjave ministra za pravosodje Senka Pličaniča za časnik Večer so se odzvali tudi na Višjem sodišču v Ljubljani. V sporočilu za javnost so zapisali, da je Pličanič v intervjuju kot primer neučinkovitosti sodstva navedel, da je sodba v primeru Čista lopata zoper Tovšakovo postala pravnomočna 21. marca letos, sodišče pa je nalog za izvršitev sodbe izdalo šele 21. maja. "Sodba v zadevi Čista lopata je res postala pravnomočna 21. marca, ko jo je sodišče druge stopnje po opravljeni seji razglasilo. Vendar pa sodbe takrat še ni bilo mogoče izvršiti. Po določbah zakona o kazenskem postopku postane sodba izvršljiva, ko je izdelana v pisni obliki in vročena strankam," so pojasnili.

Potem ko je sodišče druge stopnje svojo sodbo po opravljeni seji razglasilo, jo je morala sodnica poročevalka izdelati z obrazložitvijo, so zapisali na sodišču. "Sodbo v izjemno obsežni zadevi, v kateri je spis obsegal kar 16.000 strani, sodba in sklep, ki sta bila s pritožbami napadena, 348 strani, enajst pritožb pa 260 strani, je sodnica z intenzivnim delom izdelala v roku enega meseca in petnajstih dni", so pojasnili in dodali, da je bila sodba Tovšakovi in njenemu zagovorniku vročena 13. maja. Dokazila o vročitvi so na okrožnem sodišču prejeli 16. in 17. maja.

Informacijo o izvršljivosti je predsednica senata po podatkih višjega sodišča prejela 17. maja po 14.30 uri in šele takrat je lahko izdala nalog za izvršitev kazni. Ker je bil pripor za Tovšakovo že odpravljen, je bilo mogoče izvršitev kazni izvesti tako, da je sodišče poslalo poziv, naj se zglasi na prestajanju kazni. Okrožno sodišče je Tovšakovi tak poziv poslalo 21. maja 2013, so pojasnili na sodišču.

Na višjem sodišču so komentirali tudi Pličaničeve izjave v zvezi s primerom Balkanski bojevnik. Kot so zapisali, je dejal, da je bila odločitev v sodni zavedi napačna. "O tem, ali je bila odločitev sodišča prve stopnje v navedeni zadevi pravilna ali ne bo odločal pristojen senat sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani. Minister naj se zato vzdrži javnih kritik odločitve, ki še ni pravnomočna," so še zapisali. (STA, mm)