Obama za »sodišče za uboje«

Ameriški predsednik je priznal, da je potrebno uporabo brezpilotnih letal bistveno spremeniti, vendar ameriške civilnodružbene organizacije njegov načrt še zmeraj kritizirajo zaradi kršitev mednarodnega prava

Ameriški predsednik Barack Obama je v svojem dolgo pričakovanem govoru o boju proti terorizmu napovedal nekatere spremembe sedanje doktrine napadov z brezpilotnimi letali. Doslej je namreč bil prav on kot predsednik države tisti, ki je dajal »zeleno luč« za posamične napade, ki pa so kljub sklicevanju na ameriško ustavo ostali mednarodnopravno sporni. Brezpilotna letala namreč za napade uporabljajo agenti Cie v državah, ki z ZDA sploh niso v vojni in ob tem  bolj ali manj neprikrito kršijo njihov zračni prostor.

Barack Obama je v svojem zadnjem govoru napovedal, da bo te prakse, zaradi katere je umrlo tudi veliko civilistov - odslej konec. Namesto da bi o ubojih odločal on sam, naj bi za to v prihodnje skrbelo posebno »sodišče za uboje« (tako so ga imenovale civilnodružbene organizacije v ZDA), o čemer naj bi sicer najprej odločal ameriški kongres, s tem pa naj bi se po oceni ameriškega predsednika tudi končala »vojna proti terorizmu brez pravil«. »Ustanovitev posebnega sodišča, ki bo ocenjevalo in avtoriziralo smrtonosne akcije, bo koristno, ker bo v proces privedlo tretjo vejo oblasti, vendar to odpira tudi resna ustavna vprašanja o pristojnosti predsednika in sodišč,« je ocenil ameriški predsednik. Novost naj bi bila tudi to, da naj bi takšne operacije v prihodnje namesto Cie prevzela ameriška vojska. Obama je v svojem govoru kot argument za spremembo politike navedel tudi nekatere argumente, ki so jih doslej vztrajno ponavljali kritiki uporabe brezpilotnih letal. Ameriški predsednik je na primer zatrdil, da »ameriške intervencije v tujini niso zagotovilo za varnost Američanov doma in pogosto vzpodbujajo ekstremizem« ter da se bo »večna vojna – s pomočjo brezpilotnih letal, posebnih enot ali vojaških enot – pokazala kot samouničevalna in bo spravila našo državo v težave«.

Gre za besede, ki jih doslej iz ust ameriških predsednikov res še nikoli nismo slišali. Kljub temu pa ti predlogi pri ameriških civilnodružbenih organizacijah niso naleteli na odobravanje. Kritiki opozarjajo, da je ameriški predsednik s svojim predlogom ponudil premalo, predvsem pa se še vedno ni v celoti odrekel izvensodnim eksekucijam. Zeke Johnson, direktor ameriške podružnice Amnesty International (AI) je ocenil, da »to, kar potrebujemo ni 'sodišče za uboje' temveč zavrnitev radikalne redefinicije 'nuje', ki je razširjena tako, da omogoča uboje. Hkrati potrebujemo neodvisno preiskavo izvensodnih ubojev ter povračila za žrtve«. Po mnenju direktorja ameriške AI, je imel predsednik ZDA »prav, ko je pozval k razveljavitvi pooblastila o uporabi vojaške sile iz leta 2001, vendar predsedniku ni potrebno, da v zvezi s tem čaka na odločitev kongresa. Lahko nedvoumno kar sam zavrne pravno teorijo o 'globalni vojni' že danes in enkrat in za vselej konča z neomejenimi pripori, vojaškimi komisijami in nezakonitimi uboji, ki se jih je navadil opravičevati.«

Podobnega mnenja je tudi Ameriško združenje za državljanske pravice (ACLU), ki je pozdravilo govor ameriškega predsednika in opozorilo, da so trditve o pravici do »ciljnega ubijanja« še naprej globoko neutemeljene. Predsednik ACLU Anthony Romero je opozoril, da si ameriški predsednik za ameriške institucije še zmeraj pridružuje pravico do »ciljnih ubojev daleč od bojišč, kjer je še vedno premalo transparentnosti« ter da še zmeraj v temelju nasprotujejo »ideji, da je procesne zahteve mogoče izpolniti tudi brez kakršnegakoli sodnega nadzora s strani rednih zveznih sodišč«. Obe civilnodružbeni skupini tudi še naprej vztrajata pri zaprtju taborišča v Guantanamu in kritizirata namero, da o usodi zaprtih odločajo vojaške komisije, ne pa civilna sodišča.

Svoje pomisleke o novi politiki je po prvih informacijah o »spremembi smeri« glede brezpilotnih letal v ameriškem tisku izrazil tudi Mirza Shahzad Akbar, pakistanski pravnik, ki je na sodiščih v Pakistanu doslej zastopal že več kot 100 civilnih žrtev napadov. O tem je napisal članek v New York Timesu, kjer je opozoril, da je samo nekaj dni potem, ko je Barack Obama leta 2008 povedal svoj prvi predsedniški govor, Cia izstrelila raketo hellfire (»Peklenski ogenj«) na dom Fahima Qureishija v Severnem Vaziristanu, ki je ubila sedem njegovih članov družine in ranila tedaj 13 letnega Fahima. Fahim je oslepel na eno oko, s šrapneli v trebuhu. V hiši ni bilo nobenega »bojevnika«. pozneje je postalo znano, da so Obamo po tem napadu sicer obvestili o »napačni« izstrelitvi rakete, vendar Obama kljub temu ni izrazil svojega obžalovanja, saj leta 2009 ZDA še niso priznavale obstoja »programa brezpilotnih letal« in njihovih operacij v Pakistanu. Sadaullah Wazir je bil druga žrtev podobnega napada 7. septembra leta 2009, v katerem so umrli štirje člani družine. V hiši znova ni bilo nobenega »bojevnika«. Sadaullah je bil star 14 let. V bolnišnici v Pešavarju so mu morali amputirati obe nogi. Umrl je lani, brez kakršnekoli odškodnine ali celo opravičila.

»Gospod Obama naj bi danes na Univerzi za nacionalno obrambo povedal govor. Svojim sodržavljanom Američanom bo verjetno povedal, kako natančna so brezpilotna letala in kako učinkovito ubijajo militante. Toda njegove besede bodo le v slabo tolažbo za 8-letno Nabilo, ki se je 24. oktobra pravkar vrnila iz šole in se je igrala s svojimi bratranci in sestričnami, medtem ko je njena babica nabirala rože. Ob pol treh popoldan je iz neba priletel izstrelek helfire in eksplodiral prav pred Nabilo. Njena babica je bila hudo opečena in je umrla zaradi ran. Nabila je preživela s hudimi opeklinami in ranami ter šrapneli, ki so ji ostali v ramenu. Nabila ne ve, kdo je gospod Obama in od kod je prišel izstrelek hellfire, ki je ubil njeno babico. Ko bo odraščala, se bo učila o ideji pravičnosti. Toda le kako jo bo lahko razumela, če je bila njej sami ta temeljna pravica odvzeta,« je v svojem članku zapisal Mirza Shahzad Akbar, ki je ocenil, da je za napade brezpilotnih letal v enaki meri kot vlada ZDA odgovorna tudi vlada Pakistana, ki je bila »sostorilka« v vrsti napadov. Odvetnik je opozoril tudi na dejstvo, da po zadnjem poročilu medijske hiše McClatchy »Cia sploh ne ve, koga so ubili v večini napadov,« kljub temu pa se program napadov brezpilotnih letal še zmeraj izvaja brez kakršnegakoli nadzora.