Igor Mekina

, 09:15  |  Politika

Visokotehnološka ugrabitev države

Tehnološko razvita podjetja vse bolj izkoriščajo svoj vpliv za lobiranje, s katerim poskušajo doseči čim večji politični vpliv za spremembo zakonodaje in dosego višjih dobičkov

Mark Zuckerberg, lastnik Facebooka, se je nedavno začel ukvarjati s politiko. In to s samo določenim vprašanjem, ki ga očitno zelo zanima: vprašanjem imigracije. Ustanovil je novo neprofitno organizacijo FWD.us , ki zveni kakor nekakšna aplikacija za iPhone in jo podpirajo tudi mnogi drugi multimilijonarji. Z njo poskuša vplivati na spremembo zakonov, ki omogočajo priseljevanje v državo. Z nekaj sreče bi lahko milijarderji iz Silicijeve doline postali celo pomembnejši od tistih, ki jih danes redi Wall Street. Zuckerberga ob tem podpirajo številni odličniki, med drugim nekdanji tiskovni predstavnik bele Hiše v času Billa Clintona Joe Lockhart, svetovalec Mika Romneya Dan Senor, predsednik uprave LinkedIn Reid Hoffman in predsednik uprave Googla Eric Schmidt.

Skupina želi zbrati 50 milijonov dolarjev, kar naj bi bilo dovolj za lobiranje, ki bi doseglo obsežno reformo imigracije v ZDA. Cilj skupine je na prvi pogled nadvse plemenit in preprost: v ZDA pripeljati čim več 'pametnih možganov' iz tujine. Kot namreč piše Zuckerberg, so v »gospodarstvu znanja najpomembnejši viri talentirani ljudje, ki jih izobražujemo in pripeljemo v našo državo«. In prav zato si FWD.us želi, kot piše na spletni strani, »ustvariti neprestan proces prihoda bodočih delavcev« ter za povečati število H-1B vizumov, da bi »nadaljevali s promocijo inovacij in zadovoljili svoje potrebe po delovni sili«.

Podmena, na kateri temelji celoten projekt FWD.us, je seveda prepričanje, da v ZDA ni na voljo dovolj domače delovne sile, ki bi lahko zadovoljila potrebe visokotehnoloških podjetij. Toda podatki kažejo, da to ni res. V resnici namreč tudi v ZDA ne obstaja nikakršno pomanjkanje kvalificirane delovne sile za visokotehnološka podjetja. Zadnja študija Inštituta za ekonomsko politiko (EPI) v ZDA namreč kaže, da je med tehničnimi poklici v ZDA sicer neobičajno nizka nezaposlenost (okoli 3 odstotke), vendar v teh poklicih tudi ni bilo nikakršnih bistvenih povečevanj plač, ki bi bile prvi signal na povečanje potreb. Prav tako ni podatkov, ki bi potrjevali, da so tuji strokovnjaki boljši od ameriških. Prava resnica v ozadju Zuckerbergovega projekta je drugačna: visokotehnološka podjetja želijo najemati imigrantsko oziroma 'tujo' delovno silo zgolj zato, ker lahko te delavce plačujejo bistveno manj od domačih. Emigranti so namreč v ekonomsko težji situaciji in morajo pristati na slabše pogoje dela. Več kot 80 odstotkov delavcev, ki so najeti v skladu s programom vizumov H-1B, je plačanih manj, kot so plačani njihovi ameriški kolegi. Gre torej za neko vrsto 'outsourcinga', najemanja poceni delovne sile, ki pa bi v tem primeru lahko pod bolj ugodnimi pogoji delala kar v ZDA, namesto da bi ostali v tujini.

Vse to se kaže tudi v ozadju lobiranja, ki ga opravlja FWD.us. Uradno sicer FWD.us promovira ideje odprtosti in izkoriščanja najboljših ugodnosti, toda po drugi strani si lobisti, ki delajo za Zuckerbergov projekt, poskušajo v besedilo zakona o emigraciji spraviti formulacije, ki bi služile interesom velikih ameriških tehnoloških podjetij ter izbrisati tiste, ki jim niso po volji. Konkretno si Zuckerbergovi lobisti prizadevajo izbrisati zahtevo, da morajo ameriška podjetja 'v dobri veri' najprej poskusiti najeti delovno silo v ZDA in šele nato poskušati z najemom delovne sile v tujini. Prav tako si prizadevajo za spremembo členov, ki bi delavcem zagotovili primeren zaslužek. Sicer pa je Facebook znan po tem, da tudi lažja dela pogosto prepušča delavcem v tujini. Mediji so že lani poročali, da je za moderiranje vsebin Facebook najel delovno silo v deželah tretjega sveta, ki je bila plačana okoli dolar za uro dela. Jeff Chester, izvršni direktor Centra za digitalno demokracijo v ZDA, je zato prepričan, da je pravi namen Zuckerbergovega projekta želja Zuckerberga in Facebooka, da se povežeta z elito v Wasingtonu in da nato vplivata na sprejemanje pomembnih odločitev.

Pri tem pa se FWD.us zapleta v protislovja, ker so nedavno financirali reklamo za Lindsaya Grahama, senatorja iz Južne Karoline, ki je napadal predsednika Baracka Obamo in njegov projekt splošnega zdravstvenega varstva in finančnih vzpodbud, zgolj zato, ker je isti senator eden od redkih republikancev, ki podpirajo reformo imigracijske zakonodaje. Nekaj dni pred tem je izbruhnil še en škandal, ko je internetna stran Politico pridobila memorandum Joe Greena, predsednika FWD.us, »ki je zvenel kot sporočilo iz severnokorejskega ministrstva za propagando«. Greenov memurandom je trdil, da bodo »vodilni v tehnoloških podjetjih uporabili svoja podjetja, da bi nadzirali kanale distribucije za politično sporočilo v podporo njihovim naporom«. Memorandum je tudi pojasnjeval, zakaj so visokotehnološka podjetja postala »eden od najbolj pomembnih glasov« v politiki: »Prvič, nadziramo kanale za množično distribucijo, tako podjetij kot posameznikov. Z SOPA/PIPA smo videli samo vrh ledene gore. Drugič, naš glas ima veliko težo, ker smo zelo popularni med Američani. Tretjič, imamo posameznike z veliko denarja. Če je uporabljen na pravilen način, ima lahko ta denar lahko velik vpliv v sedanji kampanji za finančno okolje.«

Vsi ti stavki, še posebej pa trditev, da omenjena podjetja »nadzorujejo kanale za množično distribucijo« informacij so v ameriški javnosti sprožili veliko razburjenja, hkrati pa so razkrili, da so teorije o konspiraciji v resnici bolj resnične, kot pa bi to verjela večina potrošnikov in državljanov. Sicer pa o tem, kaj so pravi nameni Zuckerbergovega načrta, ni mogoče dvomiti, saj jih je razkril kar Zuckerbergov nekdanji 'cimer' iz Harvarda.

Vse to je še en dokaz več, da postajata politika in celo država sama vse bolj žrtvi 'ugrabiteljev' z velikimi količinami denarja in vpliva, kjer glas 'malega človeka' šteje vse manj. Da je to res, kažejo tudi podatki o tem, da so lobisti iz visokotehnoloških podjetij samo lani uradno porabili 132,5 milijonov dolarjev za različne oblike lobiranja v ZDA. Vsi se še spomnimo zgodb iz zgodovinskih učbenikov o tem, kako je Mussolini organiziral marš na Rim, danes pa se nekaj podobnega dogaja nekoliko bolj prikrito – Zuckerbergov cimer in predsednik FWD.us je namreč tudi organizator 'marša inovacij', virtualnega marša ob pomoči elektronske pošte, kjer lahko vsi, ki to želijo, na Kongres naslovijo zahtevo po »manj omejitvah za visokotehnološka podjetja«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.