, 17:15  |  Politika

Napak seveda ni bilo. Vse je krasno, vse je čisto, lopate še posebej ...

V primeru Čista lopata brez napak, v primeru delavcev na gradbišču Teš ena strokovna napaka - Štirim izmed obsojenih v zadevi Čista lopata sodba še ni bila vročena – Društvo državnih tožilcev Slovenije pa užaljeno

Razen tega, da stvari izginjajo, iz poročil po oceni Masleše izhaja, da je vse v najlepšem redu.

Razen tega, da stvari izginjajo, iz poročil po oceni Masleše izhaja, da je vse v najlepšem redu.
© Borut Krajnc

Odločanje o zadevi Čista lopata je potekalo pravilno in pravočasno, sodišče pa je sproti izvajalo procesna dejanja. V primeru delavcev na gradbišču Teš pa je bila storjena ena strokovna napaka, so ugotovitve službenih nadzorov, ki sta jih nad odločanjem sodišč v primeru Hilde Tovšak izvedli ljubljansko in mariborsko višje sodišče. Izsledke obeh poročil je danes na novinarski konferenci predstavil predsednik Vrhovnega sodišča RS Branko Masleša, ki je tudi zahteval oba nadzora.

Iz poročil po oceni Masleše izhaja, da je ljubljansko okrožno sodišče v zadevi Čista lopata odločalo tekoče in da je sproti izvajalo procesna dejanja, ki bi omogočila izvršitev zaporne kazni, izrečene Tovšakovi. Tudi odločanje mariborskega okrožnega sodišča v primeru delavcev na gradbišču Termoelektrarne Šoštanj (Teš) je bilo po besedah Masleše pravočasno, je pa bila storjena ena strokovna napaka, ki pa na samo zadevo ni vplivala. Po njegovih besedah bi moralo namreč sodišče po tistem, ko je tožilec 12. aprila prekvalificiral kaznivo dejanje v milejšo obliko kaznivega dejanja, po službeni dolžnosti odpraviti pripor Tovšakovi. Zaradi tega bo Masleša zahteval oceno sodniške službe za preiskovalno sodnico.

Na novinarski konferenci so tudi potrdili, da je iz spisa v zadevi delavcev na gradbišču Teš izginil del spisa – očitno tako, kot nekoč pred tem podpisi za referendum, a kaj bi to, stvari pač izginjajo -, ki pa so ga s pomočjo kopij že obnovili. Zakaj natančno je izginil, naj bi zdaj poskušala ugotoviti posebna skupina.

V poročilu sicer višje mariborsko sodišče ugotavlja, da Specializirano državno tožilstvo ob spremembi kvalifikacije kaznivega dejanja ni postopalo po zakonu o kazenskem postopku, ker ni vložilo obtožnega predloga in predlagalo podaljšanja pripora. S prekvalifikacijo kaznivega dejanja je namreč za zadevo postalo pristojno okrajno sodišče, kjer lahko pripor traja največ 15 dni. Ker pa je bila Tovšakova ob prekvalifikaciji v priporu že več kot 15 dni (od 28. februarja), obtožnega predloga pa ni bilo, razlogov za pripor ni bilo več. Iz poročila je razvidno, da je sicer tožilstvo obtožni predlog vložilo šele, potem ko je sodišče Tovšakovi 17. maja že odpravilo pripor. Sklep o odpravi pripora je bil po besedah Masleše Tovšakovi vročen okoli 13.30 (takrat je bila tudi formalno svobodna), obtožnica pa je na sodišče po faksu začela prihajati ob 13.35 in je v celoti prispela ob 14. uri. Poročilo ob tem ugotavlja, da je tožilstvo obtožnico očitno vložilo v stiski, saj sodna preiskava še ni bila končana.

Masleša je danes tudi potrdil, da je Tovšakova že med pristajanjem pripora v zadevi delavcev na gradbišču Teš dvakrat zaprosila, da bi odšla na prestajanje zapora v zadevi Čista lopata (19. in 29. aprila), vendar ji sodišče ni ugodilo. Za slednje se je po besedah Masleše sodišče odločilo, ker iz sodne prakse izhaja, da je mogoče obtoženca oddati na prestajanje kazni samo, če je bil pripor, v katerem je, odrejen v isti zadevi. Masleša je sicer danes kritiziral način obravnave sodstva s strani politike. Poudaril je tudi, da razume ogorčenje javnosti v primeru Tovšakove, vendar pa ne more pristajati na vnaprejšnje in pavšalne ocene politike o domnevnih napakah sodstva, ne da bi se upoštevalo pristojnosti in obveznosti različnih akterjev v postopkih. Na vprašanje, ali se namerava javnosti zaradi tega, kar se je zgodilo s Tovšakovo, opravičiti, pa je predsednik vrhovnega sodišča odgovoril, da bi se brez težav opravičil, če bi za to obstajal razlog, sam pa takšnega razloga ne vidi. "Lahko se opravičim le zaradi napake sodnice, ki bo verjetno terjala odškodninsko odgovornost države zaradi nezakonitega pripora," je dejal.

Sicer pa štirim izmed obsojenih v zadevi Čista lopata sodba še ni bila vročena, zato jih ljubljansko okrožno sodišče še ne more pozvati na prestajanje dosojene zaporne kazni. Sodbo so vročili nekdanji direktorici Vegrada Hildi Tovšak, ki kazen že prestaja, ni pa še bila vročena nekdanjima vodilnima v Primorju in SCT, Dušanu Črnigoju in Ivanu Zidarju. Na ljubljanskem okrožnem sodišču so pojasnili, da ne morejo potrdili poročanja nekaterih spletnih medijev, da naj bi bila sodba Zidarju že vročena, saj sodišče o tem nima podatkov. Sodišče prav tako še ni odločilo o alternativnem prestajanju zaporne kazni, za katero je zaprosilo vseh sedem obsojenih.

Tovšakova, nekdanji prvi mož SCT Zidar in prav tako nekdanji prvi mož Primorja Črnigoj so bili zaradi podkupovanja na javnem razpisu za izgradnjo kontrolnega stolpa na Letališču Jožeta Pučnika obsojeni na 14 mesecev zaporne kazni. Sodišče je sodbo vročilo trem obsojenim, poleg Tovšakove tudi Borutu Farčniku in Tomažu Žibertu, ter vse tri tudi pozvalo na prestajanje dosojenih zapornih kazni. Tovšakova, ki je bila nekaj dni najbolj iskana slovenska ubežnica, je dosojeno zaporno kazen v petek začela prestajati v zaporu na Igu. Farčnik in Žibert pa kazni še nista začela prestajati, saj zakon o izvrševanju kazenskih sankcij določa, da mora biti dan nastopa kazni v zavodu določen tako, da ostane obsojencu od prejema poziva do nastopa kazni najmanj osem dni, vendar ne več kot en mesec.

Med prestajanjem zaporne kazni bo sicer Tovšakovi omogočena navzočnost na narokih za glavno obravnavo v zadevah, ki se bodo vodile zoper njo. Celjsko okrožno sodišče je tako zoper Tovšakovo za ta teden že razpisalo obravnavi zaradi domnevnega oškodovanja Rimskih term. Višje sodišče v Ljubljani je marca sicer nekoliko spremenilo sodbo prvostopenjskega sodišča v zadevi Čista lopata in zaradi napake tožilstva pri definiranju očitanih kaznivih dejanj za tri mesece znižalo zaporne kazni za Zidarja, Črnigoja in Ivana Demšarja. Potrdilo pa je ostale sodbe prvostopenjskega sodišča.

Društvo državnih tožilcev Slovenije pa medtem toži, da je 'udarni napad' pravosodnega ministra Senka Pličaniča nanje vse prej kot sprejemljiv. Kjer bi morala prevladati preudarnost, treznost in razumnost, je očitno zmagala želja po všečnosti javnosti, ki naj bi bila v času zategovanja pasu še posebej lačna takih napadov, so zelo strokovno zapisali v društvu. V društvu so poudarili tudi, da praviloma ne komentirajo odločitev svojih kolegov v posameznih konkretnih zadevah. Radi pa bi razjasnili, "kar je ob zadnjem napadu na tožilstvo morda ostalo spet spregledano".

Gre kakopak za primer Hilde Tovšak, kjer je minister Pličanič večkrat ocenil, da dogajanje kaže na neučinkovitost sodstva in tožilstva, zato napoveduje reforme. Po njegovih besedah se je napaka, po kateri je bila Tovšakova izpuščena in se je nekaj dni skrivala, najverjetneje zgodila na tožilstvu. Društvo opozarja, da je tožilec v službi države, vendar zavezan pravu in pravnim odločitvam, s tem pa tudi na očeh javnosti. Da se javnost opredeljuje do tožilskih odločitev, je zanje razumljivo, tudi pričakovano, čeprav tudi nekoliko tvegano, saj da "ni vse prav, kar je pravo, in ni vse sankcionirano, kar je narobe". Vendar tožilci razumejo in sprejemajo kritike, čeprav so te po njihovem mnenju včasih neutemeljene, "verjetno zgolj zaradi nepoznavanja prava".

Da pa bi lahko govorili o odgovornosti za morebitne napake kogarkoli, ki je del kazenskega procesa, je treba natančno poznati ne samo zakonsko podlago, temveč tudi konkretno zadevo, izpostavljajo. Kot pravijo, vsekakor ne zagovarjajo napak, ki se jim zgodijo pri njihovem delu, želijo si le, da jih ocenjujejo tisti, ki vedo, kaj in kako ocenjevati. Ob tem poudarjajo, da se društvo ni oglasilo glede znižanja tožilskih plač, čeprav je treba po njihovem mnenju poudariti, da tako tožilci kot tudi ostali funkcionarji že tretje leto prejemajo nižje plače v imenu reformnih posegov. Ko pa se napadi na tožilsko delo "zgostijo ob vsakem javnosti nevšečnem primeru", je po mnenju tožilskega društva potrebno opozoriti tudi na drugo plat medalje, "na katero minister očitno tako rad pozablja".

Poudarjajo namreč, da so zaradi velikega primanjkovanja tožilcev in preobremenjenosti, "zaradi česar pa se napake res lahko zgodijo", že večkrat prosili, naj se zagotovi zadostno število tožilcev na vseh tožilstvih. Kar nekaj novih izbranih kandidatov čaka na zaprisego pred vlado, nekateri že vsaj leto dni, opozarjajo. Minister naj tako ne zagotovi le novih zakonov "in spet prehitrih instant rešitev", ampak najprej primerne pogoje za osnovno delo tožilcev, nato pa naj trezno in preudarno pristopi k zakonskim spremembam, v kolikor so te res potrebne, meni društvo.

Minister za pravosodje Senko Pličanič po danes predstavljenem pregledu poslovanja sodišč v Ljubljani in Mariboru ocenjuje, da sta sodišče in tožilstvo sta pri Hildi Tovšak storila dve napaki in da je stanje v sodstvu slabo. Zato je napovedal več sprememb pravosodne zakonodaje za povečanje učinkovitosti sodišč. Prva "zelo velika" napaka je po mnenju Pličaniča ta, da je bila Tovšakova nezakonito v priporu, kar da je tudi poseg v človekove pravice in lahko za državo pomeni tudi finančne posledice. Tožilstvo je namreč v preiskavi prekvalificiralo kaznivo dejanje v milejšo obliko kaznivega dejanja, zaradi česar je za zadevo postalo pristojno okrajno sodišče. Po zakonu o kazenskem postopku pa lahko pripor do vložitve obtožnega predloga, ki se vlaga pred okrajnimi sodišči, traja največ 15 dni.

Druga napaka pa je, da se ni zagotovilo podlage, da bi Tovšakova kljub odpravi pripora v zgoraj opisanem primeru, ostala v priporu zaradi ostalih kazenskih postopkov, je pojasnil minister. Tako je bila po Pličančevi oceni opuščena skrb za učinkovito koordinacijo tožilstva in sodišča ter organizacijo, da zadeve tečejo gladko. Tista, ki sta pristojna za to, torej generalni državni tožilec Zvonko Fišer in predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, bi se morala s tem soočiti in ugotoviti, ali sta storila vse, je dejal Pličanič. Ob tem je poudaril, da je njegova pristojnost predlaganje zakonodaje, zato bi bilo nesmiselno, da kogar koli poziva k odstopu. "Sama morata s tem opraviti, to je stvar njune integritete," je dejal.

Prav zato je Pličanič prepričan, da so zakonske spremembe nujne, saj je treba zagotoviti večjo učinkovitost in odgovornost sodišč. Minister želi z novo zakonodajo doseči tudi večjo neodvisnost sodstva na eni strani, hkrati pa tudi mehanizme izvršni veji oblasti za nadzor nad učinkovitostjo in hitrostjo sodišč. Minister poudarja, da njihov cilj nikakor niso posegi v vsebinsko delo sodišč. In kot pravi, sodstvo vsem spremembam že "ves čas" nasprotuje. Pličanič je komentiral tudi izjave Masleše, ki je bil kritičen do tega, kako politika obravnava sodstvo. Te izjave po oceni Pličaniča kažejo, da v sodstvu "očitno niso dojeli, v kakšnem obdobju živimo".

Spremembe, ki bodo kmalu šle v zakonodajni postopek in za katere minister upa, da bodo sprejete še pred poletnimi počitnicami, med drugim vključujejo zakon o sodiščih, zakon o sodniški službi, zakona o kazenskem in pravdnem postopku ter zakonodajo, ki ureja mediacije. V noveli zakona o sodniški službi med drugim predlagajo uvedbo posebne skupine za nadzor, je dejal Pličanič. Potrdil je tudi, da z novelo zakona o kazenskem postopku predlagajo dodatna pooblastila policije glede prisluškovanja, a ne tako široko, kakor se govori v javnosti glede novih pooblastil za prisluškovanje sorodnikom osumljencev. Vendar bo s sprejemom naštetih sprememb končana le "prva faza" na poti do večje učinkovitosti, pravi minister.

Pri prizadevanjih za večjo učinkovitost sodstva ga podpira tudi predsednica vlade, je dejal. Prav tako je predsednik republike Borut Pahor podprl njegovo idejo, da bi v kratkem opravili vrh, na katerem bi spregovorili prav o stanju v pravosodju. Pličanič namerava tudi imenovati posebno delovno skupino, ki jo bodo sestavljali politiki, gospodarstveniki, predstavniki pravosodja in pravosodni strokovnjaki. Njihova naloga bo, da ugotovijo, kaj je še treba spremeniti za večjo učinkovitost pravosodja. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.