Poraz

Ni ga še bilo, in ga tudi še dolgo ne bo, takega junaka, ki bi našo državo spravil v pravni red in odpravil medsebojne obtožbe za minulih sto let, ker oboje ni v interesu večine politikov. Najbolj udobno je vladati v sproščeni državi in sprti družbi, kjer je dovoljeno, da vse po svoje teče in nekam odteka. Brez odločnega vodenja in javnega nadzora pa v državi teče vedno vse samo navzdol.

Po dveh desetletjih dela parlamenta je pri nas popolna pravna zmeda, kar je rezultat njihovega znanja in lobistov za pravne prevare. S takimi pravnimi podlagami so zamorili pravico na vseh ravneh, in to od policije do tožilstva in sodstva. Zato ga še ne bo vladnega junaka, ki bi odpravil sistemsko, priložnostno ter sprotno korupcijo. Zaradi najmanjših napak v procesih odvetniki sesujejo vse dokaze in vsako obtožbo, celo pri največji korupciji in pri najhujših mafijskih poslih, nato pa resnico obrnejo tako, da od države iztožijo še odškodnino.

Ob takih razmerah se lahko samo kislo nasmehnemo, če morajo s pomočjo gasilcev vdreti v hišo tožilke, da ji odvzamejo uradne spise in jih vrnejo v prostore tožilstva. Se še kdo čudi, da je dvesto obtoženih ljudi na begu, največji lopovi se lahko pa goli sončijo na svojih davčnih oazah, ker imajo vso svojo sramoto pokrito z našimi zakoni? Zakaj lahko evropsko sodišče za človekove pravice razsodi v razumnem roku zadeve, ki jih pred tem niso zmogla domača sodišča na vseh stopnjah? Zakaj za naša tožilstva in sodišča ne zadoščajo tri knjige z dokumenti o kraji stoletja, ki so jih zbrali naši raziskovalni novinarji? Ali država z vsemi pravniki in dokumenti ne zna prekiniti pogodbe za sporni nakup orožja? Bo vso to drago vojaško kramo potrebno ponuditi tistim, ki čez noč razrežejo bronaste spomenike in bakrene žlebove, da bodo prodali vsaj material neznanemu kupcu in na neznanem kraju?

Ni ga še bilo junaka med ministri za okolje in urbanizem, ki bi pognal svoje številne službe z učenjaki vred, da bi končno conirali prostor za gospodarsko rabo ter za varstvo narave, ker si brez tega uničujemo sproti in za vedno naravo in okolje. Ob vsej zmedi ter brez nadzora in brez kazni na področju urbanizma rastejo črne gradnje vseh velikosti, za umestitev v prostor enega samega priključka na avtocesto potrebujejo uradniki pa desetletje in pol, vendar prave rešitve še ni videti. Med vsemi ministri za zdravje in bolezni še ni bilo junaka, ki bi ustavil silno bogatenje farmacevtske industrije na račun bolnikov in ob siromašenju javnega zdravstva. Ni ga še bilo vladnega junaka, ki bi usmeril univerze in inštitute od starega napuha v nove razvojne programe za naše gospodarstvo. Ni jih še bilo, in jih tudi še dolgo ne bo, takih junakov, ki bi pri nas …

Od osamosvojitve države je minilo komaj dvajset let, da smo prišli do popolne osramotitve. Zato moramo na ukaz tujih vladarjev in lastnikov kapitala spreminjati našo ustavo, da bodo zavarovani njihovi interesi in tuj kapital. Našim otrokom in vnukom bomo zato lahko zapustili samo naše velike dolgove in negotovo prihodnost.