Kdo bo vodil FBI?

James Comey naj bi postal nov direktor FBI

Ameriški predsednik ZDA Barack Obama za položaj novega direktorja ameriškega preiskovalnega urada (FBI) predlaga nekdanjega namestnika pravosodnega ministra, 52-letnega republikanca Jamesa Comeyja, je v sredo poročal ameriški javni medij NPR. Sedanji direktor FBI Robert Mueller odhaja s položaja septembra letos. Mueller bi moral oditi že pred dvema letoma. Kongres je leta 1976 zakonsko omejil trajanje mandata direktorja FBI na največ deset let. Politiki niso hoteli imeti na grbi kakšnega novega J. Edgarja Hooverja. Ta si je v 40 letih na čelu FBI ustvaril zajetne kartoteke z obremenilnimi podatki o vplivnih politikih in drugih Američanih in je lahko z izsiljevanjem ostal na čelu zvezne policije vse do svoje smrti.

Obama je leta 2011 zaprosil senat, naj Muellerju izredno podaljša mandat za dve leti, kar se je zgodilo brez težav. Mueller je FBI prevzel tik pred terorističnimi napadi na ZDA 11. septembra 2001. Zvezno policijo je potem skušal osredotočiti predvsem na protiterorizem. Leta 2004 je skupaj s Comeyjem, takrat vršilcem dolžnosti pravosodnega ministra ZDA, zagrozil z odstopom, če bo Bela hiša vztrajala pri ponovni avtorizaciji programa prisluškovanja brez sodnih nalogov. Za pravnike ameriškega pravosodnega ministrstva je bil program brez sprememb nezakonit. Takratni ameriški pravosodni minister John Ashcroft je bil v tistem času v bolnišnici in ministrstvo je vodil Comey. Glavni pravnik predsednika Georgea Busha, Alberto Gonzales in šef kabineta Bele hiše Andrew Card sta se odpravila v bolnišnico, da bi omamljenega in nemočnega Ashcrofta dobila podpis za podaljšanje programa prisluškovanja.

Comey je to izvedel in oba ujel v bolniški sobi Ashcrofta, ki ni želel podpisati. Ashcroft in Comey sta nepovabljena gosta seznanila z dejstvom, da je na čelu ministrstva začasno Comey, ki prav tako zavrača podpis. Comey je zaradi tega postal junak demokratov, kar je botrovalo Obamovi odločitvi, da ga imenuje na čelo FBI. Obama se je za Comeyja odločil tudi iz praktičnih razlogov. Republikanci so trenutno bolj kot ne naklonjeni blokadi njegovih kandidatov in Obama upa, da bodo pri republikancu malce bolj zadržani. Primer nekdanjega republikanskega senatorja iz Nebraske Chucka Hagela, ki je šel skozi hude muke, preden je bil potrjen za obrambnega ministra, sicer kaže drugače.

Comey je diplomiral iz prava na isti šoli v Chicagu kot Obama. Po diplomi leta 1985 se je zaposlil v pravosodnem ministrstvu, kjer je hitro napredoval. Vmes je tudi malce mešetaril z denarjem pri hedge skladih, kar mu je dalo dobre izkušnje za položaj zveznega tožilca južnega Manhattna. Na tem najbolj izpostavljenem tožilskem položaju v ZDA je preganjal trgovce z mamili, finančne kriminalce in slavno ameriško gospodinjo Martho Stewart. Še prej je na položaju pomočnika zveznega tožilca v Richmondu uspešno dokončal preiskavo terorističnega napada na stolpnici Khobar v Savdski Arabiji, kjer je umrlo 19 ameriških vojakov. Pred njim so preiskavo vodili tožilci iz Washingtona in po mnenju Ashcrofta, ki je najel Comeyja, pet let brcali meglo. Comey je v treh mesecih sestavil obtožnice proti 14 osebam.

V Bushevi administraciji se je leta 2005 še enkrat sprl z novim pravosodnim ministrom Albertom Gonzalesom. Tokrat zaradi mučenja terorističnih osumljencev. Gonzales je bil eden od tistih, ki so dali pravno utemeljitev za "posebne" postopke proti terorističnim osumljencem. Comey je istega leta zapustil ministrstvo in se zaposlil pri Lockheed Martinu. (STA, mm)