»Noben deponent ne bo izgubil denarja«

Čufer za Finance: Nisem si oddahnil, vse bo treba še narediti - V ZDUS kritični zaradi napovedanega varčevanja pri pokojninah

Minister za finance Uroš Čufer si po sredini odločitvi Evropske komisije, ki postopka zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij proti Sloveniji za zdaj ni sprožila, država pa je dobila še dve leti časa za odpravo presežnega primanjkljaja, niti ni oddahnil. "Vse bo treba še narediti," je dejal v pogovoru za današnje Finance. Bruselj je priporočila za ukrepe po Čuferjevih pojasnilih dal na podlagi napovedi, ki upošteva že sprejete ukrepe. "Veliko že sprejetih, denimo dogovora s socialnimi partnerji o znižanju plač v javnem sektorju, dviga stopenj DDV in popravka zakona o uravnoteženju javnih financ, niso upoštevali. Velik del tega, kar je zahtevano do 1. oktobra, pa bomo sprejeli do konca junija," je dodal.

Glede poziva Bruslja k neodvisni oceni stanja bank v državni lasti je pojasnil, da Banka Slovenije stresne teste in preglede portfeljev pri nekaterih večjih bankah opravlja mesečno, pri drugih pa vsako četrtletje. "To bo pač naredil še zunanji, neodvisni svetovalec. To ne bi smelo biti težava, prav tako ne, da ne bi tega dokončali v roku," je dejal. Meni, da je cilj, da bi prvi sveženj terjatev na t.i. slabo banko prenesli do konca junija, še vedno izvedljiv. "Celoten postopek pa bo nato trajal še vse poletje in jesen. Vrednotenje in način izračuna sta v uredbi že določena, merila za prenos pa se bodo ugotavljala za vsako banko in tip terjatve posebej. To dela medresorska delovna skupina," je pojasnil.

Spomnil je, da tudi v Evropi zadnji dve leti banke niso na vrhu želja vlagateljev, glede na to, kaj se dogaja z gospodarsko rastjo. "Da bi kdo pritekel k nam, ne pričakujemo," je dejal. Na vprašanje, ali bodo kakšno manjšo slovensko banko pustili, da propade, je odgovoril: "Prepričan sem, da noben deponent ne bo izgubil nič denarja." Na vprašanje o oceni Bruslja glede sprejete pokojninske reforme je dejal, da priporočil komisije sicer še ni tako podrobno prebral. "Seveda bomo vsa priporočila pogledali, natančno premislili in pripravili ustrezne ukrepe. Upokojitvena starost bo, seveda, odvisna od demografije, od pričakovane življenjske dobe. Vprašanje je torej, ali je pokojninski sklad dovolj velik za to, da lahko financira ljudi v pokoju 30 let," je dejal.

Glede reševanja posameznih podjetij se mu zdi pomembno, da se postavi dobra in pametna merila, katera podjetja sploh reševati in kako davkoplačevalski denar čim bolj koristno uporabiti. "Teh kriterijev še ni. Dogovorili smo se za pilotski primer, Cimos, da se na tem čim več naučimo. Del vaje pri Cimosu smo že naredili, drugi del pa še pride," je dejal. Vlada se je po Čuferjevih besedah odločila, da se bo privatizacije lotila pragmatično. "Naredili smo seznam 15 podjetij, naslednji korak je, da bo ta sprejet v državnem zboru. Želimo maksimalno transparentne postopke. Seveda vemo, da to ni edini paket, da bo moral slediti še drugi, za kar potrebujemo celoviti pregled," je dejal. Klasifikacijo naložb napoveduje do konca tretjega četrtletja, konkretnih imen pa še ne želi razkrivati. "Kredibilnosti ne moremo dobiti le z besedami. Morali se bomo izkazati z dejanji," je dodal. Javni sektor v Sloveniji po njegovem mnenju trenutno opravlja opravlja vrsto dejavnosti, ki ne sodijo vanj. "Tu je kar nekaj zaloge za zmanjševanje. Najbolj preprost primer so lekarne. Polovica teh je del javnega sektorja, pa bi lahko bile vse v zasebnem," je povedal.

V zvezi društev upokojencev so danes ostro protestirali ob izjavi ministra za finance Uroša Čuferja, da bo med varčevalnimi ukrepi tudi zniževanje pokojnin, ker naj bi upokojenci do zdaj še ne prispevali k varčevalnim ukrepom. Upokojenci k uravnoteženju javnih financ in vzdržnosti pokojninske blagajne prispevajo že od leta 2000, so dejali v zvezi. "Po zloglasnem 151 b členu prejšnjega pokojninskega zakona so pokojnine začele padati že leta 2001," je za STA povedala predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Mateja Kožuh Novak. Kot so izračunali, so upokojenci s tem omejevanjem pokojnin do leta 2012 prispevali že približno milijardo evrov. "Vse to v času, ko so si zlasti menedžerji veselo prisvajali načrtno uničena državna podjetja, si izplačevali visoke plače, nagrade in dividende," navajajo v zvezi.

Kot je dejala Kožuhova, je bilo od leta 2000 sprejetih pet sprememb usklajevanja pokojnin, od tega štiri v škodo upokojencev. V letih 2010 do 2012 so bili sprejeti trije interventni zakoni o zamrznitvah usklajevanja pokojnin - najprej so jih usklajevali le še 50-odstotno, nato 25-odstotno in končno je bilo pred dvema letoma usklajevanje pokojnin zamrznjeno v celoti, je spomnila. "Letošnja uskladitev pokojnin v višini 0,1 odstotka pa je norčevanje vlade iz stisk slovenskih družin," meni. Po njenih besedah v letu 2012, ko so si še vsi izplačevali regres, ga tisti med upokojenci, katerih višina pokojnine sodi v zgornjo polovico, niso dobili. Enako se bo zgodilo letos, pravi.

"Država je leta 1996 sprejela znižanje prispevne stopnje za delodajalce s 15,5 na 8,35 odstotka, češ da bodo lahko odpirali nova delavna mesta," so zapisali v zvezi. "Kje so zdaj ta delovna mesta? Če vemo prav, je Slovenija prav na dnu držav po prispevku delodajalcev za pokojnine," opozarjajo. Podjetja in javni zavodi po opozorilih zveze zadnji dve leti prisilno upokojujejo ljudi, čeprav bi radi še delali, in jih pošiljajo v breme pokojninske blagajne. Zaradi vseh omenjenih ukrepov je bilo marca 2013 približno 296.300 pokojnin nižjih od 600 evrov: skoraj 19.000 pokojnin je bilo nižjih od 200 evrov, skoraj 32.900 jih je bilo nižjih od 300 evrov, skoraj 50.200 nižjih od 400 evrov, skoraj 107.700 nižjih od 500 evrov in dobrih 86.600 nižjih od 600 evrov. V zvezi sprašujejo mlajše generacije, ali bodo res dovolile, da jim bodo tisti, "ki ne znajo poseči v žepe slovenskim prevarantom, tatovom in goljufom svetovnega formata, naložili tudi breme onemoglih in umirajočih staršev".

Minister za finance Uroš Čufer je danes ponovil, da bodo morali tudi upokojenci prispevati k delitvi bremen krize. "Čas je, da se začnemo pogovarjati tudi o tem," je ponovil pred današnjo sejo vlade. Že v sredinem odzivu na priporočila iz Bruslja je razmišljal o dodatnih ukrepih, ki bodo na izdatkovni strani proračuna. Menil je, da se bo med drugim treba nujno lotiti vprašanja pokojnin. "Doslej so že vsi ostali segmenti prebivalstva prispevali k delitvi bremena te krize," je dodal. (STA, mm)