Zaostritev zakonodaje o spletnih piškotkih

Manj poseganja v zasebnost uporabnikov, več težav za analitike spletnih strani

Upravljavci spletnih strani bodo morali uporabnike seznaniti o uporabi spletnih piškotkov, določenih vrst piškotkov pa sploh ne bo mogoče uporabljati brez soglasja uporabnika. Če to na eni strani spodbuja varovanje zasebnosti uporabnikov, bodo imeli več težav spletni oglaševalci in raziskave obiskanosti, kamor spada tudi slovenska raziskava MOSS (Merjenje obiskanosti spletnih strani). Spremenjeni zakon o elektronskih komunikacijah je začel veljati v začetku leta, rok za implementacijo določb o piškotkih pa je 15. junij. Po tem datumu bodo morali biti uporabniki spletnih strani s piškotki seznanjeni, v nekaterih primerih pa jim mora biti ponujena tudi izbira, da uporabo določenih piškotkov zavrnejo. Nova zakonodaja tako ne prepoveduje uporabe piškotkov, ampak zaostruje pogoje, pod katerimi jih je dovoljeno uporabljati.

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar vidi ključno spremembo v tem, da so uporabniki seznanjeni s piškotki in jim je ponujena izbira, ali spletna stran spremlja njihove aktivnosti na internetu ali ne. Za nadzor nad implementacijo sprememb je pristojen informacijski pooblaščenec. Sprememba Direktive o zasebnosti v elektronskih komunikacijah, ki se nanaša na piškotke, je bila v Evropski uniji sprejeta leta 2009. Države članice so jo morale prenesti v nacionalno zakonodajo do maja 2011. Zato za spletne strani iz Evropske unije veljajo enaka pravila kot za slovenske. Kadar uporabnik zazna kršitve spletnega mesta iz druge evropske države, se lahko uporabnik obrne na slovenskega informacijskega pooblaščenca, oni pa bodo zadevo predali kolegom iz države, kjer je ustanovljen upravljavec. Zakonodaja se tiče tudi upravljavcev, ki niso ustanovljeni v Evropi, vendar svojo storitvijo nastopajo v državah Evropske unije. To pomeni, da ciljajo na lokalne uporabnike ali uporabljajo lokalni jezik. Evropsko pravo se uporablja tudi kadar upravljavec v državi članici Evropske unije uporablja opremo, kamor se štejejo tudi strežniki in naprave uporabnikov.

Piškotki, ki se uporabljajo za sledenje uporabnikov s stani tretjih oseb, spadajo med t.i. »druge piškotke«, ki jih bo lahko uporabnik po novem zavrnil. Pogosto gre za piškotke, s katerimi podjetja zbirajo podatke o uporabnikih iz različnih spletnih mest in jih uporabljajo za različne namene, od oglaševanja, analitike pa do izboljšave svojih produktov. Invazivnost piškotkov, ki so uporabljeni v analizi, je odvisna od kontekstov uporabe. Od tega je odvisna sorazmernost posega v zasebnost uporabnikov. Kadar spletno mesto s svojimi lastnimi piškotki analizira dogajanje za svoj namen ali uporablja pogodbenega partnerja, ki zbranih podatkov ne uporablja za svoje namene, to ne pomeni nesorazmernega posega v zasebnost uporabnikov. »Če pa analitiko izvaja tretja, pogodbena stranka, ki zbrane podatke uporablja tudi za svoje lastne namene, to pomeni večji poseg v zasebnost uporabnika, saj ponudnik takega merjenja obiska lahko sledi določenemu uporabniku preko vseh spletnih strani, ki uporabljajo tak produkt. To pomeni, da mora spletno mesto uporabnika o uporabi analitičnih piškotkov obvestiti in pridobiti njihovo privolitev,« pojasnjujejo pri informacijskem pooblaščencu.

Takšen tip analitike se med drugim uporablja tudi v primeru raziskave Merjenje obiskanosti spletnih strani (MOSS), ki poteka pod okriljem Slovenske oglaševalske zbornice, izvaja pa jo družba Gemius Adria. Pri MOSS so zato pooblaščencu posredovali seznam piškotkov, za katere menijo, da bi jih morali obravnavati kot izjemo. »Med temi izjemami so predvsem analitični piškotki, ki se uporabljajo v raziskovalne namene, s čimer si zaslužijo drugačen način obravnave v primerjavi z ostalimi piškotki,« so sporočili iz MOSS, kjer sicer verjamejo, da je njihov predlog utemeljen in tako pri izvajanju analitike v sklopu MOSS ne bo prišlo do kakršnihkoli sprememb. »V primeru, da bodo analitični piškotki kljub našemu nasprotovanju obravnavani enako kot ostali drugi piškotki, pa je seveda pričakovati, da bo del uporabnikov zavrnil njihovo uporabo,« so zapisali pri MOSS-u. Po njihovem mnenju bi to lahko vplivalo na rezultate in relevantnost meritve: »Težko je v tem trenutku napovedati, kakšen vpliv bi to imelo na rezultate meritve, ker ne vemo ali bi bili priča 10-odstotnemu ali pa 60-odstotnemu padcu piškotkov.«

Ko menijo, rešitev za tak primer obstaja, vendar pa bi zahtevala precej testiranj in primerjav s trenutnimi rezultati, preden se potrdi kot dobro nadomestilo tega, kar imamo danes. »A je še prezgodaj govoriti o alternativnih možnostih. Verjamemo, da bomo našli rešitev, ki bo tudi v Sloveniji še naprej zagotavljala verodostojne in natančne podatke o slovenskem spletnem trgu.« Kot pravijo, je bistvo projekta MOSS trgu ponuditi podatke, v katerih so vsi mediji izmerjeni po enakem kriteriju. Kar tudi pomeni, da se določeni premiki v metodologiji dotaknejo vseh medijev v enaki meri, dodajajo.

Pri informativnem pooblaščencu sicer menijo, da je spletna analitika za dobro delovanje spletnih strani zelo pomembna. Pravijo, da je odgovor predvsem v domeni izvajalcev meritve obiskanosti MOSS, ki poznajo specifike in metodologijo merjenja: »Za to, da bodo uporabniki soglašali s sodelovanjem v raziskavi obiskanosti, pa je vsekakor potrebno graditi na njihovem zaupanju v storitev in razumevanju pomembnosti merjenja obiska spletnih strani.« Informacijski pooblaščenec je pripravil podrobne smernice za upravljavce spletnih strani, ki pojasnjujejo zakonodajo in podajajo praktične nasvete in vodila. Ko se bo junija iztekel rok za prilagoditev na nova pravila, bodo izdali tudi krajši vodič, v katerem bodo uporabnikom pojasnili njegove pravice v zvezi s piškotki.