»Izrazili so potrebo, da čim bolj pospešimo postopke«

Virant v Strasbourgu predstavil stanje glede uresničevanja sodbe o izbrisanih

Na zasedanju Odbora ministrov Sveta Evrope, ki se danes končuje v Strasbourgu, so obravnavali tudi primer izbrisanih v Sloveniji. Zasedanja se je udeležil notranji minister Gregor Virant, ki je predstavil stanje implementacije sodbe glede izbrisanih, so sporočili z notranjega ministrstva. Minister je odbor obvestil, da bo poseben zakon, ki bo vzpostavil odškodninsko shemo, sprejet do konca letošnjega leta.

Upravičenci odškodnine bodo tisti izbrisani, ki so pridobili dovoljenje za stalno prebivanje ali slovensko državljanstvo. Odškodninska shema bo opredelila premoženjsko in nepremoženjsko škodo, vsebovala pa naj bi tudi dodatne ukrepe, namenjene izbrisanim, ki bi jih lahko uveljavljali na področju zdravstvenega zavarovanja, v programih socialne pomoči, izobraževanja, štipendiranja, reševanj stanovanjske problematike in integracijskih programov, so sporočili.

V razpravi so delegacije pozdravile napredek, dosežen v zadnjem času, najbolj pa sta jih zanimala določitev kroga upravičencev in časovni okvir za sprejem zakona. "Moj splošni vtis je - in tudi iz sklepov izhaja -, da so bili s pojasnili zadovoljni," je pojasnil Virant. Odbor je sicer tudi pozval Slovenijo, naj okrepi napore za sprejem posebnega zakona, ki bo vzpostavil odškodninsko shemo, in to obravnava prioritetno. "Izrazili so potrebo, da čim bolj pospešimo postopke, saj se nam s 26. junijem izteče rok in ta rok bomo žal zamudili, se bomo pa potrudili, da bi zakon čim prej sprejeli," je dodal Virant.

Slovenijo je odbor pozval tudi, naj posreduje dodatne informacije glede obsega upravičencev ter o poteku in izidu prijateljske poravnave s pritožniki. Sprejeta je bila še odločitev, da se o vsebini navedenega primera razpravlja na septembrskem zasedanju odbora, so še sporočili z notranjega ministrstva. Evropsko sodišče za človekove pravice je 26. junija lani razsodilo, da Slovenija še ni primerno uredila vprašanja izbrisanih, hkrati pa ji naložilo, da mora v enem letu pripraviti odškodnino shemo za izplačilo odškodnin izbrisanim. Ker je pred časom postalo jasno, da ji to ne bo uspelo, je Slovenija zaprosila za podaljšanje roka, vendar ji ga sodišče ni odobrilo.

Virant ocenjuje, da zamuda roka Sloveniji ne bo povzročila škode, če bomo zakon skozi proceduro spravili po predvideni časovnici. "Verjamem, da bo Evropsko sodišče za človekove pravice upoštevalo dejstvo, da je zakon v pripravi in tik pred sprejetjem ter da v tem času ne bo obravnavalo novih pritožb," je dejal. Načeloma je namreč sankcija, kadar država ne realizira pilotne sodbe, to, da sodišče vzame v obravnavo druge pritožbe z istega področja. "Pred sodiščem je namreč še vrsta pritožb drugih izbrisanih, a oni so se lotili le pilotnega primera in izdali pilotno sodbo in na podlagi te sodbe urejamo odškodninsko shemo," je pojasnil Virant.

"Pričakujem, da bo Evropsko sodišče za človekove pravice upoštevalo dejstvo, da v Sloveniji obstaja politična volja, da se zadeva uredi in sodba implementira, da so naše aktivnosti pospešene ter da delamo v pravi smeri in da zaradi tega ne bo sprejemalo v obravnavo novih pritožb izbrisanih," je še dodal Virant. Tokratno zasedanje predstavnikov 47 držav članic Sveta Evrope je namenjeno nadzoru nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. V skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah so namreč vse sodbe evropskega sodišča posredovane omenjenemu odboru, ki nadzira njihovo uresničitev. Poleg Slovenije odbor na tokratnem zasedanju preučuje še izvrševanje sodb v primeru Albanije, Armenije, Azerbajdžana, Belgije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Grčije, Madžarske, Irske, Italije, Moldavije, Romunije, Rusije, Srbije, Turčije, Ukrajine in Velike Britanije. (STA, mm)