Neposredno vohljanje za državljani

Zelo malo ljudi, ki so glasovali za Obamo, je pričakovalo, da bo eden od njegovih podvigov dejanski konec zasebnosti zaradi državnega vohljanja

Razkritja ukazov ameriških tajnih sodišč v Washington Postu in Guardianu kažejo, da ameriške obveščevalne službe milijone informacij prečesavajo kar neposredno na serverjih največjih svetovnih ponudnikov komunikacijskih storitev. Ameriška vlada oziroma njene obveščevalne agencije vsek dan brez sodnih nalogov vohunijo in snemajo na milijone telefonskih pogovorov, prestrezajo elektronsko pošto, gledajo fotografije in dokumente in zbirajo vse druge informacije, ki se nahajajo na strežnikih največjih komunikacijskih podjetij na svetu. V program PRISM naj bi namreč bila vključena podjetja Microsoft, Yahoo, Google, Facebook, PalTalk, AOL, Skype, YouTube in Apple, nalog tajnega ameriškega sodišča pa določa, da je potrebno »podatke zbirati neposredno s serverjev« omenjenih podjetij.

Obstoj tega programa je tudi Reutersu potrdil visoki vir v ameriški vladi istega dne, ko je britanski Guardian objavil informacijo o tem, da ameriška vlada v okviru boja proti terorizmu vsak dan prisluškuje milijonom Američanom in drugim osebam. Že pred tem je ukaz Verizonu v Guardianu objavil 46-letni ameriški bloger Glenn Greenwald, ki je po izobrazbi pravnik in je nekoč delal za Salon. Objava naloga ameriškega tajnega sodišča oziroma sodnika Rogerja Vinsona o nadzorovanju telefonskih klicev strank telekomunikacijskega podjetja Verizon v britanskem Guardianu je tudi prvi konkreten dokaz, da ameriška vlada vohuni ne le za tujci, ampak tudi za svojimi državljani v tujini. Guardian je nato v četrtek skupaj s časopisom Washington Post razkril obstoj še enega tajnega programa Agencije za nacionalno varnost (NSA) s kratico PRISM (prizma).

Uradno naj bi se zbiranje informacij nanašalo samo na Američane, ki živijo zunaj ZDA in po uradnih zagotovilih naj ne bi bil uporabljen za vohunjenje znotraj ZDA, vendar strokovnjaki trdijo, da je mogoče na enak način vohljati tudi za državljani v ZDA. Postopek je sicer takšen, da NSA v začetku ne prisluškuje vsem pogovorom in zvezam, ampak zbira podatke ter z računalniškimi analizami ugotavlja vzorce ter išče ključne besede. Ker pa so računalniške analize nezanesljive, vladne agencije nato prestrezajo podatke mnogih, ki sploh nimajo zveze s terorizmom.

Toda ameriško javnost je šokiral predvsem podatek, da ameriška NSA in druge organizacije do omenjenih podatkov pristopajo zelo enostavno, kar preko serverjev omenjenih največjih podjetij. Google, Apple, Yahoo in Facebook so sicer že zanikali informacijo, da ima vlada ZDA neposreden pristop do njihovih glavnih serverjev. Google je zatrdil da vladi ni odprl 'zadnjih vrat', direktor za varnost v Facebooku Joe Sulivan pa je zatrdil, da je »zaščita zasebnosti naših uporabnikov in njihovih podatkov prioriteta Facebooka«. Vendar pa sodne odločbe te trditve postavljajo na laž.

Po navedbah The Washington Posta je bil program sprožen leta 2007, v mandatu nekdanjega republikanskega predsednika Busha, nato pa se je bistveno razširil prav v mandatu sedanjega predsednika Baracka Obame. Washington Post piše, da poseduje kopije diapozitivov o 'operaciji Silicijeva dolina', namenjene višjim analitikom v Agenciji za nacionalno varnost in v katerih se program PRISM opisuje »kot najbolj ploden izvor informacij za predsednikov dnevni brifing,« saj naj bi se podatki iz programa PRISM ob omenjenih poročilih predsedniku ZDA navajali kar 1477-krat. Internetna podjetja naj bi zavestno sodelovala v programu, na enem od diapozitivu pa je navedeno tudi po kakšnem vrstnem redu so korporacije pristopile k programu. Prvi naj bi bil Microsoft, ki je programu pristopil septembra 2007, Apple pa naj bi programu pristopil zadnji, avgusta leta 2012.

Washington Post navaja, da je podatke dobil od analitikov, ki takšno početje ocenjujejo kot kršitev zasebnosti ameriških državljanov. Komentarji v ameriškem tisku so večinoma kritični: »Sedaj vemo zagotovo - Obamova administracija je predsedovala največji domači razširitvi nadzora v primerjavi z vsemi prejšnjimi ameriškimi predsedniškimi administracijami.« Sijajen, brutalni uvodnik, ki ga je objavil New York Times še pred člankom Washington Posta, je pokazal na nasprotje med Obamovimi besedami in dejanji in spomnil na Obamove besede, ko je leta 2007 dejal, da »politika Busheve administracije pred nas postavlja lažno izbiro med svoboščinami, ki jih cenimo in varnostjo, ki jo zagotavljamo«.

Zgodba Washington Posta je skupaj z Guardianovo pokazala na lažnost takšne retorike. Obamova administracija je poteptala svoboščine, ki jih cenimo. Ena stvar je sumiti, kot so mnogi predstavniki organizacij za varstvo svoboščin počeli dolga leta, ali pa vedeti, da vladne obveščevalne agencije uživajo skorajda neomejen pristop do vse naše elektronske komunikacije. Nekaj čisto drugega je, ko je to potrjeno črno na belem. Pošteno je reči, da je zelo malo ljudi, ki so glasovali za Baracka Obamo, pričakovalo, da bo eden od njegovih podvigov dejanski konec zasebnosti zaradi državnega vohljanja, piše Salon.  Skupina Anonymous je zaradi razkritja programa PRISM objavila tudi dokument ameriškega ministrstva za obrambo, ki predvideva ustvarjanje 'globalne informacijske mreže' za dostop do zaupnih podatkov.