Berlinčani ne dajo svojega omrežja

V nemškem glavnem mestu Berlin so se odločili prodati mestno električno omrežje. Mestna politika želi svojih 49 odstotkov prodati energetskemu gigantu Vattenfall. To je poker za milijarde, je kretnica za uspeh energetskega preobrata v celotni državi. Tudi v številnih drugih mestih in občinah po Nemčiji se letos izteka koncesijska pogodba za upravljanje omrežja. V Berlinu je zdaj koncesionar hčerinska družba elektroenergetskega giganta Vattenfall Strommnetz Berlin. Zdaj mora oblast v Berlinu odločiti, kdo bo prihodnjih 20 let upravljal omrežje in skrbel za oskrbo mesta z električno energijo. Bo to zasebno podjetje, podjetje v lasti mesta, zadruga? Koliko besede bo skupnost imela pri odločanju?

Christiane Grefe piše v die Zeit, da je že privatizacija oskrbe z vodo v Berlinu povzročila ogorčenje. Tudi zdaj so se nasprotniki privatizacije električnega omrežja organizirali kot civilna iniciativa, ki zbira podpise pod zahtevo, da je treba oskrbo z električno energijo ohraniti v javnih rokah. Predstavnik iniciative Stefan Taschner pravi, da ta oskrba ne sme biti podrejena nikakršnim interesom po ustvarjanju dobičkov. Zato želijo preprečiti, da bi mestna politika omrežje prodala in bi energetski gigant Vattenfall prek svoje hčerinske družbe dobil novo pogodbo še za 20 let.

Vattnefall je za člane inciative sinonim za termoelektrarne na premog v Brandenburgu in za to, da je Berlin na repu po uporabi sonca in vetra za pridobivanje električne energije. Kdor na tako okolju škodljiv način pridobiva električno energijo, tudi pri oskrbi mesta ne bo sledil načrtu za energetski preobrat, pravijo v civilni iniciativi. Če bodo do 10. junija zbrali 173 tisoč podpisov, bodo Berlinčani na dan, ko bodo parlamentarne volitve, odločali o predlogu novega zakona za oskrbo z električno energijo.

Isti dan je v Hamburgu predviden podoben referendum. Tam ima Vattenfall skupaj z družbo E.on-Hanse v lasti tri četrtine omrežja za oskrbo z električno energijo, mesto ima v lasti 25,1 odstotka omrežja. Civilna iniciativa Unser Hamburg – unser Netz želi doseči, da bo mesto dobilo nazaj v last celotno omrežje. Če bosta civilni iniciativi s svojimi zahtevami v Berlinu in Hamburgu uspeli, bo to pomemben preobrat k vrnitvi oskrbe z električno energijo v javne roke v vsej Nemčiji, piše Christiane Grefe. To bo ravno nasprotno od tistega, kar hočejo doseči v Bruslju z novo direktivo o koncesijah, in v nasprotju z zahtevami po privatizaciji, ki jih mednarodna trojka nalaga državam z evrom v težavah.

Tudi v manjših občinah in mestih po Nemčiji župani in mestni sveti ustanavljajo javna podjetja, ki prek koncesij upravljajo omrežja. Od leta 2007 so po vsej Nemčiji ustanovili 71 takšnih podjetij, ki so pridobila 170 koncesij za upravljanje omrežij in oskrbo prebivalcev. Tudi v Berlinu je v začetku leta mestni svet na pobudo prebivalcev ustanovil takšno javno podjetje. Toda tudi če politiki v Berlinu sledijo željam prebivalcev, koncesije ne morejo kar prenesti na javno podjetje Berlin Energie, ker morajo upoštevati določbe energetskega zakona, ki zahteva »transparenten in nediskriminatoren« postopek za dodeljevanje koncesij. To pomeni, da morajo druge interesente obravnavati enako in pogodbo skleniti z najugodnejšim ponudnikom. Konkurenti Energie Berlin za ta posel so poleg sedanjega koncesionarja Vattenfallove hčerinske družbe Strommnetz Berlin še Energie AG, katere večinski lastnik je energetski gigant RWE, družba Tüga, ki je v lasti občin, nizozemska družba Alliander, ki je prav tako v lasti občin, in kitajska državna družba State Grid Corporation of China.

Vse pa je presenetila prijava zadruge Bürger Energie Berlin (BEB). Zgled za ustanovitev te zadruge je bila občina v Schwarzwaldu, katere prebivalci so prek enake zadruge pred 16 leti odkupili omrežje. Njihova zadruga Elektrizitätswerke Schönau (EWS) zdaj po vsej Nemčiji prodaja zeleno električno energijo. Luise Neumann-Cosel, 27-letna direktorica berlinske zadruge BEB, pravi, da lahko na enak način tudi v Berlinu prebivalci sofinancirajo energetski preobrat, tako služijo in demokratično odločajo. V zadrugi velja načelo en član – en glas, četudi so nekateri kupili več kot 5 delnic po 100 evrov. Med 1000 člani je tudi politik stranke zelenih Jürgen Trittin, svoj vstop je napovedal minister za okolje Peter Altmeier, zato se postavlja vprašanje, kako se bo zadruga ognila vplivu političnih strank, piše Christiane Grefe.

Vprašanje je tudi, ali bo BEB zbrala dovolj denarja za odkup omrežja od sedanjega lastnika Vattenfall, ki cene še ni navedel, objavil pa je, da vrednost omrežja ocenjuje na 2 do 3 milijarde evrov. V BEB računajo na ceno 800 milijonov evrov, pri tem se sklicujejo na sodbe sodišč, ki omejujejo tovrstne cene. BEB je do zdaj zbrala 5 milijonov evrov. Luise Neumann-Cosel je prepričana, da lahko zberejo dovolj, če bodo državljani v letu 2014 pripravljeni svoje prihranke pametno naložiti.

Sedanji koncesionar Vattenfall svoje konkurente za novo pogodbo svari, da so potrebne velike investicije v omrežje. Člani BEB pa namesto velikih elektrarn obljubljajo pridobivanje električne energije z izrabo energije sonca na strehah stavb in iz drugih obnovljivih virov energije, uvedbo novih tehnologij za bolj učinkovito rabo energije. Skratka, vsak sam lahko postane proizvajalec energije. Kdo bo leta 2014 dobil koncesijo za oskrbo Berlina z električno energijo, bo odvisno od kriterijev v razpisu, in smernic urada za varstvo konkurence, ki zahteva uporabo določb energetskega zakona, zato ima občina pri določanju pogojev za novega koncesionarja malo manevrskega prostora. Poleg tega pa civilni iniciativi za vložitev zahteve za referendum manjka še 53 tisoč podpisov, zato ima večje možnosti zadruga BEB, ki prek odkupa Vattenfallovega deleža želi postati partner mesta, ki se sicer prav tako ne kopa v denarju.