Veliko podatkov, veliko zmot

Obsežno »vohljanje« ameriških obveščevalnih služb državi daje vpogled v vse več podatkov, zaradi česar se analitikom pogosto izmuznejo najpomembnejši

Ameriški predsednik Barack Obama je po razkritju programa »PRISM« (prizma), ki ima neposreden dostop do strežnikov devetih največjih komunikacijskih podjetij na svetu, poskusil javno ubraniti omenjeni program. »Nihče ne posluša vaših telefonskih pogovorov,« je vztrajal Obama med svojim obiskom Kalifornije. »Ljudje, ki skrbijo za nacionalno varnost v ZDA, jemljejo svoje delo zelo resno; spoštujejo našo ustavo,« je dejal Barack Obama.

V ospredju javnih razprav v ZDA sta predvsem zahteva NSA, o kateri je pozitivno odločilo »tajno« ameriško sodišče, da mora ponudnik storitev mobilne telefonije Verizon omogočiti nacionalni varnostni agenciji ZDA (NSA) dostop do svojih strežnikov. Istočasno sta Guaradian in Washington Post objavila še en dokument, ki dokazuje, da se desetine milijonov podatkov, elektronskih sporočil, slik in dokumentov steka na računalnike NSA kar neposredno iz podjetij, Skype, Microsoft, Yahoo, Google, Facebook, PalTalk, AOL, YouTube in Apple. Ameriški predsednik je tudi dejal, da se je treba upoštevati »ravnotežje med potrebo po varnosti Američanov in zaskrbljenostjo zaradi zasebnosti«, saj so v obeh primerih potrebna »popuščanja«, kajti »ne morete imeti stoodstotno varnost in istočasno stoodstotno zasebnost ter nič neprijetnosti«.

Direktor NSA James Clapper je poročila o programu, ki so se pojavila v medijih, označil kot »neresnična«, razkritje odredb sodišč pa »obžalovanja vredna«. Kljub temu pa je program PRISM združil kritike tako iz liberalnih ameriških krogov kot tiste iz bolj konservativnih. Republikanski senator Rand Paul je politiko Baracka Obame opisal kot »osupljiv napad na ustavo«. Nekateri drugi, kot na primer republikanski senator Lindsey Graham pa so bili bolj zadržani. »Dokler ne dobite telefonskega klica iz teroristične organizacije ste lahko mirni,« je prepričan Lindsey Graham.

S tem pa se ne strinja William Binney, ki je več kot 30 let delal za NSA kot kriptograf in matematik in je leta 2001 iz obveščevalne organizacije odšel leta 2001, ker je nasprotoval uvedbi metod množičnega vohunjenja. Po njegovi oceni so sedanja razkritja res samo »vrh ledene gore«, teorijo o tem, da naj bi NSA preiskovala samo tiste ki na bi bili v nekakšni zvezi s teroristi pa je izpodbil s trditvijo, da je bil prav takšen program v NSA zavrnjen že leta 2004. Namesto takšnega omejenega preiskovanja so se v NSA lotili obsežnega vohunjenja za ključnimi besedami ali zvezami ne glede na to, kdo je avtor omenjenih sporočil. Vendar ima tudi ta metoda svoje slabosti. »To je kakor iskanje določenega termina z Googlom. Nazaj lahko dobite desetine, stotisoče ali celo milijone zadetkov. In ni poti skozi to, da bi videli to, kar vas res zanima. Zaradi tega obveščevalci postajajo manj uspešni pri svojem delu,« opozarja Binney in se v pogovoru za RT tudi spominja, da so v NSA okoli leta 2004 predlagali, da bi naredili enostaven obveščevalni sistem zgolj na podlagi dveh kriterijev, ki bi v nadzor vključil vse, ki jih je nekdo osumljen terorizma poklical v ZDA in nato še vse naslednje, ki bi jih taka oseba poklicala naprej. Toda program je bil zavrnjen in namesto tega se je NSA odločila za veliko bolj široko »česanje« podatkov.

To pa agencijam daje moč tudi znotraj države. Na udaru države bi se lahko znašli republikanci, ki prirejajo 'čajanke', ali pa liberalci, ki ostro kritizirajo državo. »Če na primer želite vedeti, kdo je bil na čajankah, potem te podatke že imate na podlagi posnetih telefonskih pogovorov in prestreženih elektronskih pisem. Iz tega lahko obveščevalci vidijo, kdo je tu najpomembnejši, kdo so najpomembnejše osebe in če potem le-te prosijo za davčne olajšave, lahko potem usmerite davčne organe, da nadlegujejo prav te ljudi. To je mogoče in moč podatkov vladajoči politiki daje možnost, da stori kaj takega… Kljub temu sem prepričan, da so tudi v NSA ljudje, ki so vznemirjeni zaradi tega, kar dela NSA, še posebej tisti, ki so upokojeni… Pa tudi razkritja nalogov FISA in programa PRISM kaže, da obstajajo še drugi v vladi in NSA, ki so ogorčeni nad tem, kar delajo, saj drugače dokumenti ne bi curljali.« Na spletu so se v zvezi s tem ravnanjem ameriških obveščevalnih agencij pojavili tudi cinični komentarji. Eden od uporabnikov Twitterja je na primer zapisal, da je očitno, da je edina beseda, ki jo programi NSA ne morejo najti »Tsarnajev« - priimek enega od bombašev, ki sta kljub obstoju omenjenih programov izpeljala bombni napad v Bostonu.