»Nočem živeti v državi, ki lahko počne takšne stvari«

Guardian in Washington Post razkrila identiteto posrednika informacij o nadzoru v ZDA

Časopisa Guardian in Washington Post sta v nedeljo na svojih spletnih straneh objavila pogovor z 29-letnim Američanom Edwardom Snowdnom, ki je posredoval javnosti informacijo o zaupnem zbiranju podatkov o telefonskih pogovorih Američanov s strani Agencije za nacionalno varnost. Snowden se je zatekel v Hongkong in upa, da ga ne bodo izročili ZDA, sicer pa se zaveda, da verjetno domovine ne bo nikoli več videl. Seveda v primeru, da bo dobil azil v kakšni državi, ki ga ne bo izročila ZDA. Snowden je kot možnost omenil Islandijo, ki ščiti pravico do zasebnosti na internetu.

Snowden je nazadnje delal v obrambnem podjetju, ki pogodbeno sodeluje z ameriško vlado, Booz Allen Hamilton, in sicer kot pogodbenik za Nacionalno varnostno agencijo (NSA) na Havajih. Imel je dostop do vladnih računalniških sistemov in 20. maja je snel informacije, ki jih je v sredo objavil Guardian. Šlo je za kopijo naloga sodnika posebnega sodišča za nadzor nad tujimi obveščevalci (Fisa), v katerem je telekomunikacijskemu podjetju Verizon ukazal, da izroča NSA podatke o telefonskih klicih Američanov. Oba časopisa sta kasneje sicer poročala tudi o obstoju programa, ki od računalniških podjetij kot so Microsoft, Google, Facebook in druga zahteva podatke o elektronskih sporočilih, video posnetkih, fotografijah in drugih komunikacijah.

Nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti Jamea Clapper in predsednik ZDA Barack Obama sta zagotovila, da nihče ne prisluškuje vsebini telefonskih pogovorov, ampak si vlada skuša samo ustvariti vzorce klicev, da ugotovi, ali kdo komunicira s teroristi. Snowden je NSA in njene šefe obtožil, da nenehno lažejo kongresu glede svojega dela. Snowden trdi, da si lahko vsak obveščevalec, ki ima dostop do podatkov, vzame za tarčo kogarkoli, tudi predsednika ZDA. NSA ima infrastrukturo, da avtomatično prestreže vsako komunikacijo na svetu, agenti pa lahko od ljudi dobijo telefonske številke, elektronske naslove, številke kreditnih kartic, skratka vse podatke.

"Nočem živeti v državi, ki lahko počne takšne stvari. Več podatkov se zbira od Američanov, kot na primer od Rusov," je dejal in dodal, da so obtožbe ZDA o kitajskih vdorih v računalniške sisteme nepravične, saj enako delajo tudi ZDA. Ne le na Kitajskem ampak tudi kjerkoli drugje. Kot je dejal, je njegov edini motiv ta, da javnost seznani s tem, kaj delajo v njenem imenu in njej v škodo. Dodal je, da se ne namerava skrivati, da pa se boji, da bo začela ameriška vlada preganjati njegove svojce in prijatelje. Snowdna zanesljivo čaka uradni pregon in mu tudi grozi več deset let zapora zato, ker je posredoval javnosti zaupne informacije.

Tiskovni predstavnik NSA je sporočil, da trenutno preverjajo, koliko škode je bilo narejene z zadnjimi objavami in dodal, da vsaka oseba s pooblastili za dostop do zaupnih informacij ve, da jih mora varovati, če ne pa krši zakone. Pravosodno ministrstvo ZDA pa je sporočilo le, da so v začetni fazi preiskave. Snowdnov položaj je sedaj podoben tistemu vojaka Bradleyja Manninga, ki mu vojaško sodišče sodi zaradi predaje zaupnih informacij WikiLeaksu.

Snowden je dejal, da je že pred ameriškimi predsedniškimi volitvami leta 2008, ko je delal za obveščevalno agencijo Cio v Ženevi, razmišljal, da bi objavil informacije o nadzoru nad Američani, vendar je pričakoval volilno zmago Obame in s tem spremembe. Obama ga je potem hudo razočaral, ker tajnih programov nadzora ni ukinil. Za objavo informacij se je potem odločil, ker ni želel biti več del sistema, ki dela veliko več škode kot dobrega na svetu. Za Obamo - ki je Američane opozoril, da ne morejo računati na 100-odstotno varnost in hkrati 100-odstotno zasebnost, zato pozdravlja debato, čeprav obsoja objave zaupnih informacij - pa je Snowden dejal, da se mu vidi, da brani neubranljivo.

Republikanski kongresnik iz New Yorka Peter King je danes za televizijo CNN povedal, da je treba 29-letnega Edwarda Snowdena nemudoma vrniti v ZDA in ga ostro preganjati. Zagovorniki pravic do zasebnosti pa menijo, da je Snowden s posredovanjem informacij o programih nadzora vlade vsem skupaj naredil ogromno uslugo. Predsednik pododbora za boj proti terorizmu in obveščevalne dejavnosti v odboru za domovinsko varnost predstavniškega doma kongresa King je dejal, da je Snowden nevaren za ZDA in ga je potrebno čim prej vrniti domov ter ga najostreje preganjati. King je opozoril države po svetu, da mu ne smejo odobriti zatočišča.

Demokratski senator iz Kolorada Mark Udall je prav tako za CNN dejal, da sicer uhajanje zaupnih informacij v javnost obsoja, obenem pa sam že več let le tarna nad postopki vlade, o katerih ne sme govoriti javno, ker mu to prepoveduje zakon. Udall objavo informacije obenem obsoja in pozdravlja, ker upa, da se bo začela temeljita javna debata. Demokratska predsednica senatnega odbora za obveščevalne zadeve Dianne Feinsten se ne prepira sama s seboj in ostro obsoja objavo informacij ter brani vladne programe vohljanja za lastnimi državljani. Brez podrobne razlage trdi, da so s takšnim nadzorom uspeli preprečiti teroristične napade na podzemno železnico v New Yorku leta 2009.

Snowden je zelo previdno pred tedni stopil v stik z novinarjema Guardiana Glennom Greenwaldom in Washington Posta Bartonom Gellmanom in jima posredoval informacije o obstoju programa nadzora nad internetom ter nadzora nad telefonskimi klici. Pri tem je bil zelo previden in je novinarja opozoril, da bosta "izginila", če odgovorne osebe v vladi začutijo, da je to edini način za preprečitev objave. Snowden, ki se je v komunikaciji z Gellmanom najprej imenoval z latinsko besedo "verax", ki pomeni nekoga, ki govori resnico, je zato zahteval hitro objavo posredovanega. Washington Post se je pokazal za državotvornega in je stopil v stik z vladnimi uradniki ter jih povprašal, ali bi objava škodovala nacionalni varnosti.

Daniel Ellsberg, ki je medijem predal informacije o laganju vlade v času vietnamske vojne, je za CNN dejal, da je Snowden vsem naredil veliko uslugo, ker imamo sedaj možnost, da stopimo s poti proti stanju popolnega nadzora nad vsem. Republikanski senator Rand Paul iz Kentuckyja, ki je znan po svojih svobodnjaških prepričanjih, je napovedal zbiranje podpisov državljanov za vložitev skupinske tožbe proti vladi zaradi nedovoljenega nadzora in kršenja ustave. Snowden je dosegel to, za kar si je prizadeval senator Udall, saj se je debata sprožila. Sam se sicer zaveda, da zaradi maščevalnosti ameriškega državnega aparata verjetno več nikoli ne bo stopil na ameriška tla brez lisic na rokah. Uvodoma bo skušal izkoristiti nekaj lukenj v sporazumu o izročitvah med ZDA in Hongkongom iz leta 1996.

Nekdanja britanska kolonija, ki ima v okviru Kitajske deloma avtonomni status, je v ZDA doslej brez težav izročala zločince. Vendar pa pogodba omogoča zavrnitev zahteve, če gre za politično motiviran pregon in verjetnost, da osumljenec ne bo deležen poštenega sojenja. Hongkong lahko zahtevo zavrne tudi, če je vpleten obrambni, politični in bistveni javni interes Kitajske. Na koncu bo torej odločal Peking. (STA, mm)