Potrdili prehodno obdobje za hrvaške delavce

Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je danes s 17 glasovi za in nobenim proti potrdil predlog zakona o uveljavitvi prehodnega obdobja za zaposlovanje in delo hrvaških državljanov v Sloveniji po vstopu Hrvaške v EU. Večjih pomislekov ni bilo, v SDS so izrazili le bojazen, da ni širše analize vplivov tega ukrepa na gospodarstvo.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je uvodoma pojasnila, da je ključni cilj predloga zakona, ki ga DZ obravnava po nujnem postopku, zaščita slovenskega trga dela po vstopu Hrvaške v EU. Predlog zato določa, da se bodo hrvaški državljani po 1. juliju v Sloveniji še dve leti zaposlovali po enakih pogojih kot doslej, torej kot državljani držav nečlanic EU na podlagi delovnega dovoljenja. Kopač Mrakova se zaveda, da je prost pretok oseb ena temeljnih svoboščin v EU, a je položaj v Sloveniji trenutno tako zaskrbljujoč, da je prehodno obdobje nujno potrebno. V Sloveniji namreč beležimo najvišje število brezposelnih po letu 1993.

Poleg tega analize Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) po njenih besedah kažejo, da se bodo razmere na slovenskem trgu dela letos še zaostrile, izboljšanja pa se ne pričakuje niti prihodnje leto. V povprečju naj bi bilo letos v Sloveniji 124.000 brezposelnih, stopnja registriranih brezposelnih naj bi dosegla 13,4 odstotka, anketna brezposelnost pa naj bi bila desetodstotna.

Razmere na hrvaškem trgu dela so medtem še slabše, je poudarila ministrica. Pri sosedih je bilo namreč aprila po uradnih podatkih prek 360.000 brezposelnih, stopnja brezposelnosti pa je 21,9-odstotna. Samo v regijah, ki mejijo na Slovenijo, je po podatkih hrvaškega zavoda za zaposlovanje 100.000 brezposelnih.

Kopač Mrakova je izpostavila, da se je za prehodno obdobje za hrvaške državljane odločila tudi Avstrija, kjer je stopnja brezposelnosti s 4,7 odstotka najnižja v vsej EU, in da gredo v to smer tudi Nemčija, Velika Britanija in nekatere druge države. Izpostavila je še, da je prehodno obdobje za slovenske državljane po vstopu Slovenije v EU v Avstriji trajalo sedem let.

Andrej Vizjak (SDS) se je v razpravi, ki je sledila, strinjal, da je treba najprej pomisliti na "armado brezposelnih" v Sloveniji, ukrep pa je v luči dejstva, da prost pretok oseb predstavlja eno temeljnih vrednot EU, kljub temu označil kot protekcionističen in sprejemljiv le v izjemnih okoliščinah.

Tudi v koaliciji so se najprej pojavili resni pomisleki v zvezi z omejevanjem prostega pretoka delovne sile, a je glede na zahtevne razmere na trgu dela prevladala odločitev za zaščito slovenskih delavcev, je povedala Kristina Valenčič (DL). V Sloveniji po njenih besedah veje strah pred odprtjem prostora. A "meje so tam, kjer si jih sami postavimo", je dejala. Napovedala je še, da se bodo zavzemali, da bo prehodno obdobje čim krajše. Osredotočiti se bo treba na koristi, ki jih prinaša vstop Hrvaške v EU, je dodala.

Ljudmila Novak (NSi) je predlog omejitev, "kljub temu da želimo živeti v prijateljskih odnosih s Hrvaško in se veselimo njenega vstopa v EU", podprla. Menila je namreč, da je pravica in dolžnost vsake države, da najprej zaščiti lastne državljane in delovna mesta. Ob tem je pozvala, da bo treba v prihodnje spremljati položaj na trgu dela in glede na to, da visoke brezposelnosti ne bo mogoče kar tako odpraviti, razmišljati o možnosti podaljšanja prehodnega obdobja. Slovenija ga sicer lahko najprej ob soglasju Evropske komisije podaljša za tri leta, nato pa še za dve leti. (STA, mh)