Kanibalistični kapitalizem

Nizke plače so temeljni razlog za recesijo

V 'zlatih časih kapitalizma' med letoma 1945 in 1975 so plače v ZDA rasle v skladu s produktivnostjo. Po letu 1975 se je rast plač ustavila, rast produktivnosti se je nadaljevala. V Veliki Britaniji, kamor je neoliberalizem prišel bolj počasi, je rast plač sledila rasti produktivnosti do leta 2003. Takrat se je začela kriza, kajti plače so nehale slediti potrošnji in ljudje na dnu so še naprej morali trošiti, podjetja pa prodajati izdelke in storitve. Zato je potrošnikom bilo treba razširiti ponudbo za posojanje denarja z raznimi novimi oblikami, od hipotekarnih kreditov do različnih kreditnih in drugih kartic, piše kolumnistka Guardiana Zoe Williams.

Ne glede na to, ali krivca za povzročitev krize iščemo med delodajalci, ki so zniževali plače, kazino bankami, ki so prevzemale neumne rizike, bankami, ki jih ni zanimalo, komu dajejo kredite, vse je zanimalo samo, da bi svojo ladjo ohranili na površju, vsi so med seboj povezani in soodvisni. Sistem, ki so ga s svojim ravnanjem vzpostavili, ekonomistka Ann Pettifor imenuje kanibalistični kapitalizem, v katerem žrejo lastne stranke, potem pa se čudijo, zakaj jim pada prodaja. Potem uporabijo recesijo kot argument, da z ljudmi ravnajo še bolj osorno in se čudijo, da se jim prodaja še bolj zmanjša. Razmere se zaradi tega vedno bolj slabšajo, piše Williamsova.

Pot do rešitev iz teh razmer po njenih besedah vodi prek spoznanja, da so plače prenizke. Da bi to popravili, ni rešitev reforma bonitet, ampak reforma plač. Minimalna plača ni več dovolj za preživetje, hkrati preveč ljudi, ki bi radi delali, ne more dobiti zaposlitve, opravlja le priložnostna dela, ima zaposlitev za polovični delovni čas. Kako je lahko razumno, da nekdo dela poln delovni čas in s plačo ne more plačati najemnine? Kako je lahko razumno, da se mora zaposleni popolnoma prilagajati, delodajalec pa nič? Kako je lahko razumno, da delavec ne ve, koliko denarja mu bo delodajalec izplačal ali mu bo plačo sploh izplačal?

To so vprašanja, ki se jih razred pijavk izogiba. Toda plače, s katerimi ljudje ne morejo preživeti, gospodarstvo pahnejo v recesijo in ne omogočajo izhoda iz nje, ne glede na to, ali država tem ljudem zagotavlja socialno pomoč ali ne, opozarja Williamsova.