Darja Kocbek

, 09:00  |  Svet

Obama po krvavi Bushevi poti v Sirijo

Kdo je ubil sirska mirovna pogajanja?

Dolgo pričakovana sirska mirovna pogajanja, ki sta jih maja kot Ženevo II predlagala ZDA in Rusija, so na mrtvi točki. Mrtva so zato, ker jih bojkotirajo uporniki, ki jih podpirajo ZDA in s tem vzpostavljajo teren, da se bo v Siriji ponovila tragedija nekdanje Jugoslavije v 90. letih prejšnjega stoletja, na spletni strani Counter Currents piše publicist Shamus Cooke. Uporniki, ki jih podpirajo ZDA, v mirovnih pogajanjih nočejo sodelovati, ker nimajo kaj dobiti, lahko pa vse izgubijo.

Namen mirovnih pogajanj v času vojne je namreč vzeti razmere na bojišču in jih prenesti v sporazum: tisti, ki na bojišču zmaguje, ima ob vstopu v pogajanja dominantni položaj, ker prevladuje tudi na bojišču. Uporniki, ki jih podpirajo ZDA, bi v mirovna pogajanja vstopili strti in poraženi, ker izgubljajo na bojišču. Sirska vojska je namreč dosegla več zmag in je upornike porinila nazaj na meje, kjer jih ščitijo zavezniki ZDA Turčija, Jordanija in severni Libanon. Mirovni pogovori bi pokazali realne razmere in privedli do zaključka vojne pod pogoji, ki bi jih določala sirska vlada, piše Cooke.

»Kaj lahko (uporniki) zahtevamo, če gremo zelo šibki v Ženevo (na mirovna pogajanja)?/…/ Rusi in Iranci in predstavniki (sirskega) režima bodo rekli: Nimate nikakršne moči. Mi nadziramo vse. Kaj ste prišli zahtevat?,« je eden od upornikov za New York Times razkril, zakaj nočejo mirovnih pogajanj. To je realnost v Siriji in z mirovnimi pogajanji bi konflikt, ki traja že dve leti, hitro končali. Toda pogoj za to je, da morajo podporniki upornikov, to so ZDA in njihovi lakaji Turčija, Savdska Arabija in Katar, priznati to realnost in od upornikov zahtevati, da se morajo udeležiti mirovnih pogajanj ter jim zagroziti, da bodo, če se ne bodo pogajali, umaknili politično, finančno in vojaško podporo. Če bi to naredili, bi bilo vojne konec, pravi Shamus Cooke.

Toda če bi se vojna jutri končala, bi sirski predsednik Bašar al Asad ostal na oblasti, ameriški predsednik Barack Obama in tudi EU pa že ves čas ponavljajo, da mora oditi z oblasti. Za Obamo in evropske politike bi bilo novo ponižanje, če bi morali Asada vnovič priznati kot predsednika potem, ko so dve leti podpirali skupino premožnih Sircev v izgnanstvu kot »legitimno sirsko vlado« in so ves čas ponavljali, da je Asadov režim pred več kot letom dni izgubil oblast. Če bi Asad ostal na oblasti, bi se izkazalo, da je zunanja politika ZDA šibka, kar je glavni razlog, da v Beli hiši vztrajajo pri zamenjavi režima v Siriji: super sile morajo nadaljevati s svojimi grožnjami, sicer utegnejo druge države politiko ZDA postaviti pod vprašaj.

New York Times je poročal, da so po navedbah uradnikov iz Bele hiše zmage Asadove vojske na terenu postavile pod vprašaj politiko ZDA do Sirije, zato je Obamova administracija spet začela razmišljati o vojaških ukrepih, ki vključujejo oboroževanje upornikov in letalske napade za zaščito civilistov in opozicije. Shamus Cooke opozarja, da je to jezik resolucije OZN, ki je bila podlaga za letalske napade zavezništva Nato na Libijo. Toda tam je Obama »zaščito civilistov« zelo hitro nadomestil z zahtevo po »spremembi režima«, kar je grobo kršenje mednarodnega prava in vojni zločin v slogu njegovega predhodnika Georga Busha.

Toda Rusija in Kitajska sta iz Libije potegnili lekcijo, zato najbrž ne bosta več privolili v resolucijo OZN za »zaščito civilistov«, kar pomeni, da je v Siriji pričakovati ponovitev Busheve strategije v Iraku, torej napad »koalicije voljnih«, to je zaveznic ZDA. Obamove sanje za spremembo režima v Siriji otežuje še dejstvo, da ima danes Bašar al Asad večjo podporo državljanov kot kadar koli. Mnogi Sirci, ki ga do zdaj niso podpirali, ga podpirajo, ker ugotavljajo, da je bolje, če ostane na oblasti, kot da bi Sirija postala nov Irak in bi v njej zavladali islamski ekstremisti, kar je večina upornikov. Podpora Asadu je narasla tudi po izraelskem bombardiranju ciljev v Siriji, hkrati ko Sirci gledajo, kako ZDA oborožujejo upornike. Zato se zdaj Asad lahko predstavlja kot branilec suverenosti Sirije pred tujimi agresorji.

Sirski uporniki bi že bili poraženi in preprečenih bi bilo na tisoče smrtnih žrtev, če ne bi dobivali pomoči od ZDA in njihovih zaveznic. Barack Obama se lahko odloči, da uporabi svoj vpliv in konča krvavi konflikt v Siriji z umikom podpore upornikom ali pa pripomore k širitvi konflikta, ki lahko privede do regionalne vojne, ki jo bodo zgodovinarji opisovali kot holokavst, ki bi ga bilo mogoče zlahka preprečiti, piše Shamus Cooke. Odločitev, da bo oborožil upornike, ki je prišla iz bele hiše, kaže, da se je Nobelov nagrajenec za mir Barack Obama odločil za pot, ki vodi do holokavsta.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.