Blaginja na majavih nogah

Nemci v predvolilni kampanji potrebujejo manj samohvale

Nemčija velja za zgledno gospodarsko silo. Tega slovesa si ne zasluži, kajti njena blaginja temelji na nizkih plačah in slabih delovnih razmerah, pravi ameriški ekonomist Adam Posen. Poceni delo ni osnova, na kateri bi konkurirale bogate države, a prav poceni delo je glavni razlog za izvozno uspešnost nemškega gospodarstva v zadnjih dvanajstih letih. Izvoz je bil za Nemčijo edini vir gospodarske rasti. Zaradi prepričanja, da je gospodarska uspešnost države odvisna od presežkov v zunanji trgovini in zaradi težav v južnih članicah območja evra, Nemci menijo, da je s politiko sedanje črno-rumene vladne koalicije in z nemškim gospodarstvom vse v najlepšem redu, a to ni res, Posen piše v Die Welt.

Ni mogoče zanikati, da je Nemčiji v zadnjih desetih letih, kljub dolžniški in evrski krizi uspelo zmanjšati stopnjo brezposelnosti z 11 na manj kot 6 odstotkov. Toda to so dosegli na račun povečanja delnih zaposlitev in posojanja delavcev prek agencij. Nemška javna TV ZDF je maja objavila, da se je v zadnjih letih število delnih zaposlitev podvojilo na 2,6 milijona, ni redkost, da je treba imeti tudi pet ali celo sedem takšnih »mini zaposlitev« in delati 65 ur na teden za plačo, ki komajda zadošča za preživetje.

Adam Posen piše, da za ljudi, ki imajo mini zaposlitve oziroma jih delodajalcem posojajo agencije, nimajo zagotovljene enake socialne varnosti kot prejšnje generacije. Bogata in tehnološko visoko razvita država, kot je Nemčija, bi po njegovih besedah morala konkurenčnost svojega gospodarstva braniti z vlaganji v raziskave in razvoj ter z investicijami. Toda investicije so se v Nemčiji zmanjšale s 24 odstotkov BDP v letu 1991 na 18 odstotkov BDP danes.

Drugi dejavnik, ki državi omogoča, da ostane na vrhu na lestvici konkurenčnosti je, da investira v svoje ljudi tako, da jim omogoči dobro izobrazbo. Nemčija je eno od dveh razvitih gospodarstev, kjer delež 25- do 34-letnih državljanov z višjo šolo ali univerzitetno diplomo ni večji kot med 55- do 64-letniki. Zaradi tega je povečanje produktivnosti v Nemčiji v primerjavi s tekmeci nizko. Ni čudno, da nemška podjetja skušajo ubraniti svojo konkurenčnost z zniževanjem stroškov dela in selitvijo proizvodnje v države s cenejšo delovno silo. Toda to je mogoče početi le nekaj časa.

Pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami v Nemčiji ne bi smeli razpravljati zgolj o strukturnih reformah, ki jih morajo izvesti druge države, ampak bi se morali osredotočiti, kaj je treba reformirati doma, piše Adam Posen. Manj bi morali razpravljati o fiskalni politiki in evru, več o spodbujanju investicij in rasti produktivnosti. Nemci v predvolilni kampanji potrebujejo manj samohvale v primerjavi s kriznimi državami in več razprav o dejanskih razmerah, predvsem je čas, da nehajo jemati staranje prebivalstva kot demografsko usodo, ampak morajo prevzeti več odgovornosti za blaginjo državljanov. Nemci morajo spremeniti svojo pot, če bodo nadaljevali po sedanji, si bodo odžagali vejo, na kateri sedijo.