Vohunjenje za zavezniki

Podatki, ki jih je razkril časnik Guardian kažejo, da ZDA intenzivno vohunijo ne samo za državami, ki jih vidijo kot potencialno grožnjo, temveč tudi za svojimi zavezniki

Najnovejši dokumenti, ki jih je ob pomoči Edwarda Snowdena objavil britanski Guardian kažejo, da ameriška obveščevalna služba NSA intenzivno vohuni tudi v številnih veleposlaništvih držav, ki so tradicionalne zaveznice ZDA. Dokument NSA dokazuje nadzor nad 38 veleposlaništvi, med katerimi je na prvem mestu misija EU v New Yorku in veleposlaništvo EU v Washingtonu, ki sta označeni kot »tarči« vohunjenja. Kot tarče so v tem dokumentu označena tudi veleposlaništva Francije, Italije, Grčije, Japonske Mehike, Južne Koreje, Indije in Turčije, ter veleposlaništva bližnjevzhodnih držav. Veleposlaništvi Velike Britanije in Nemčije v tem dokumentu nista posebej omenjeni.

Ameriški obveščevalci uporabljajo različne tehnike. V nekaterih primerih vohunijo ob pomoči tehničnih sredstev, vstavljenih v različne aparate, v drugih primerih pa se povezujejo na kable ali zbirajo podatke ob pomoči anten. Ena od metod iz leta 2007 se imenuje “Dropmire” – gre za prisluškovalno napravo, ki je bila vstavljena v kriptografsko zaščiten faks v veleposlaništvu EU v Washingtonu, preko katerega iz veleposlaništva EU pošiljajo sporočila zunanjim ministrstvom članic EU. Američane so zanimale predvsem razlike med pogledi različnih diplomacij oziroma zunanjih ministrstev držav članic EU na reševanje aktualnih vprašanj. Operacija v misiji OZN z kodnim imenom ‘Perdido’ je zbirala informacije ob pomoči prisluškovalnih naprav, vstavljenih v različne elektronske naprave in tudi v računalnike, od koder so prisluškovalne naprave kopirale celotno vsebino trdih diskov. Delegacija EU v Washingtonu, v kateri dela okoli 90 ljudi je bila tarča treh vohunskih operacij. Dve so izvajali ob pomoči »elektronskih implantov«, v tretji pa so zbirali podatke ob pomoči anten. Operacija ‘Blackfoot’ je bila namenjena francoski misiji v OZN, oznaka ‘Wabash’ pa je označevala vstavljanje prisluškovalnih naprav v francosko veleposlaništvo v Washingtonu. Italijansko veleposlaništvo so nadzorovali v operaciji ‘Bruneau’ in ‘Hemlock’. Vohunjenje za grškimi diplomati v OZN je potekalo v okviru operacije ‘Powell’, vohunjenje za grškimi diplomati v veleposlaništvu pa je bilo del operacije ‘Klondyke’. Ni še povsem jasno, ali je te operacije NSA izvajala sama ali ob pomoči FBI in CIE.

Francija in Nemčija sta že protestirali zaradi takšnega ravnanja ameriških obveščevalnih služb in vohunjenje zaveznikov označili kot nesprejemljivo ter kot ponavljanje prakse »iz hladne vojne«. Francoski predsednik Francois Hollande je od ZDA zahteval takojšnjo prekinitev vohunjenja. »Ne moremo sprejeti takšnega obnašanja med partnerji in zavezniki. Zahtevamo, da se to takoj prekine. Ne more biti nobenih pogajanj ali transakcij na vseh področjih, dokler v zvezi s tem ne dobimo zagotovil, tako glede Francije kot celotne Evropske Unije,« je dejal Francois Hollande. Tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert je v podobni maniri dejal, da »nismo več v v hladni vojni,« medtem ko je predsednik Evropskega parlamenta Martin Shulz ocenil, da so v EP »globoko zaskrbljeni in šokirani zaradi obtožb, da ameriške oblasti vohunijo v evropskih institucijah.« Vse kaže, da so tudi ameriški obveščevalci medtem prešli v ofenzivo – na strani Guardiana se je za nekaj ur pojavil pogovor z analitikom NSA, ki je trdil, da imajo tudi Nemci korist od ameriškega vohunjenja (pogovor je bil nato s spletne strani umaknjen zaradi »dodatnega preverjanja«, neuradno pa menda tudi zaradi nenavadnih izjav obveščevalca NSA, češ da je Barack Obama homoseksualec) nekateri ameriški mediji pa so objavili tudi zelo poglobljene in s podatki opremljene članke o tem, kako Ekvador kupuje prisluškovalno opremo od ameriških podjetij. Informacije pa naj bi po lastnih trditvah dobili iz »ekvadorskih krogov«.

Vohunske igre se bodo zato gotovo še nadaljevale, omenjeni škandal z razkrivanjem razsežnosti ameriškega globalnega vohunjenja pa zagotovo ne bo zadnji; ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je opozoril ZDA, da bodo skrivnosti, ki jih je razkril Snowden, prišle do javnosti ne glede na to, kakšna bo osebna usoda Edwarda Snowdena. Snowden je namreč pred svojim potovanjem poskrbel, da bodo podatki postali javni, ne glede na to kakšna bo njegova usoda.

Kot je znano, je Snowden še zmeraj ujet na moskovskem letališču Šeremetjevo, medtem ko je Assange, zaradi zahteve Švedske po izročitvi, že več kot leto dni zaprt v ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu. Edward Snowden je medtem zaprosil za politični azil v 15 državah, vendar še zmeraj ni jasno, kako bi lahko brez veljavnega potnega lista prestopil rusko mejo.