Spominska plošča JBTZ: Več kot le kraja

SDS: Policija naj temeljito preišče krajo spomenika

Da so neznano kam odnesli »enega redkih pomnikov slovenskega boja za demokracijo in osamosvojitev«, je verjetno logična posledica vrste jeznih napadov na tablo obeležja afere JBTZ. Vendar zakaj bi ljudje spominsko tablo trenutka, ki je sprožil množične proteste in oblikovanje Odbora za varstvo človekovih pravic, označili kot »spomenik korupcije«?

Pred 25 leti je sojenje na Roški v času afere JBTZ spremljala množica ljudi in ker protesti v podporo četverice niso bili prijavljeni, so policisti popisali nekaj ljudi, a večjih konfliktov ni bilo. Ko so ljudje v času zadnje Janševe vlade ponovno protestirali, tokrat proti njemu, je bilo neprijavljeno protestiranje razglašeno za neustavno, protestnike niso le popisovali, temveč so z njimi obračunavali bolj rigorozno. S solzivcem in z aretacijami. Tudi to je bila slovenska pomlad, le da Janša več ni bil protagonist zgodbe o demokratizaciji Slovenije.

Ljudje so jezni. Slovenija ne skrbi za svoje državljane, ampak predvsem za svojo politično elito. Medtem ko so mladoletni protestniki preživljali noči v priporu, so se nekateri izmikali odgovornosti. Kot je za Mladino leta 2007 zapisala dr. Spomenka Hribar je »pozaba naše neizbrisne krivde pred žrtvami podstat napuhu nekaterih osamosvojiteljev, ki si prav na zaslugah, na 'osamosvojitvenem političnem kapitalu', brez odgovornosti, brez sočutja z žrtvami utemeljujejo svojo vse bolj brezprizivno oblast«.

Vandalizem ni pravi način, je pa odgovor. In ugovor javnosti, ki predolgo ni bila slišana. Franci Zavrl, ki je obstoj spominske table JBTZ omogočil, protestne dimenzije »napada« na tablo ne želi komentirati, a pravi, da »nikoli ni bil za razbijanje spomenikov«. In vendar argument golega in nedopustnega vandalizma ni dovolj, simbolna konotacija je preočitna. Resda gre za krajo, a hkrati tudi za protest in stališče o obscenosti postavljanja spomenika nekaterim posameznikom, ki jih javnost več ne vidi kot viteze slovenske demokracije. Kot pravi dr. Spomenka Hribar: »Nobene človečnostne skromnosti, nobenega upogiba kolena pred dostojanstvom smrti, kaj šele pogled v lastno soodgovornost, krivdo!«

V stranki SDS pa medtem »spremljajo, kako se bo državni vrh odzval«.