Vojna in finančne špekulacije

»Seveda ljudje nočejo vojne. Vseeno pa so voditelji držav tisti, ki določajo politiko, in ne glede na to, ali imamo demokracijo, fašistično diktaturo, komunistično diktaturo ali parlamentarno demokracijo, je ljudi lahko potegniti za seboj. Ne glede na to, ali imajo glas ali ga nimajo, ljudi je vedno mogoče prepričati, da se podredijo ukazom voditeljev. To je enostavno. Treba jim je samo reči, da bodo napadeni, miroljubneže pa obtožiti, da niso domoljubi in izpostavljajo državo v nevaren položaj.« To so besede nacističnega generala Hermanna Goeringa na sodišču v Nürnbergu.

Tom McNamara, docent na ESC Rennes School of Business v Franciji, spomni na te besede v članku na spletni strani Counter Punch, v katerem navaja, da se vojna v Afganistanu počasi končuje, saj bo večina ameriških vojakov do konca leta 2014 zapustila državo. In kakšna vojna je bila to, trajala je dalj kot vojna, ki jo je v tej državi vodila nekdanja Sovjetska zveza, terjala je 2240 življenj ameriških vojakov in ameriške davkoplačevalce stala 660 milijard dolarjev.

In kako je bil ta denar porabljen? Kot poroča časopis Washington Post, bo ameriška vojska uničila za 7 milijard dolarjev opreme, ki jo ima v Afganistanu, češ da jo je bolje prodati kot odpadek kot transportirati nazaj v ZDA. Zato bodo uničili več kot 20 odstotkov vse opreme ameriške vojske v Afganistanu. Med to opremo je tudi 2000 oboroženih vozil, ki jih mine ne morejo uničiti. Ta vozila so na hitro začeli izdelovati leta 2007, da bi vojake zaščitili pred eksplozivnimi sredstvi. Očitno ta vozila (vsako stane 1 milijon dolarjev) ne varujejo življenj vojakov bolj učinkovito kot cenejše alternative.

Generalni sekretar zavezništva Nato Anders Fogh Rasmussen je junija uradno oznanil, da je zagotavljanje nacionalne varnosti zdaj popolnoma v pristojnosti afganistanskih sil, toda Nato, ki je dejansko ZDA, želi v bližnji prihodnosti še ostati v Afganistanu. Ta načrt se zdaj zapleta, ker ZDA ni uspelo skleniti dogovora, da bi ameriški vojaki tudi po letu 2014 imeli imuniteto pred afganistanskimi sodišči, razlaga Tom McNamara.

Zdaj se povpraševanje po vojaški opremi zmanjšuje, prvič po letu 1998 so izdatki za obrambo na globalni ravni padli. Toda vojaške družbe že imajo nov posel, to so »državni civilni projekti vključno z varovanjem«. »Kaže, da so milijarde dolarjev, ki jih ministrstvo za državno varnost porabi za vzpostavljanje mreže državne varnosti (z namenom zagotoviti Američanom »varnost«, na kar bi bile službe, kot nekdanja vzhodnonemška Stasi, še kako ponosne) lahek plen vojaških pogodbenikov, ki iščejo priložnosti za hiter zaslužek,« piše McNamara.

Še vedno pa je tudi možnost, da se bodo ZDA vpletle v vojno v Siriji in Iranu. »Res je, v teh vojnah bi umrlo na tisoče ameriških vojakov (in seveda tudi na sto tisoče nedolžnih civilistov), toda pomislite samo na poslovne priložnosti!«, dodaja McNamara.

Še ena priložnost za hitre visoke zaslužke, o katerih orožarska industrija ne govori, so zapletene finančne transakcije, katerih dobički za zunanje opazovalce niso takoj vidni. Vojna in finančne špekulacije. To sta industriji, ki naj bi eliti zagotavljali nadpovprečne dobičke še nekaj časa.