Popoln gospodarski vihar

Vse več je zloveščih znakov, da bi se ekonomska gospodarska kriza lahko kmalu še zaostrila

Se gospodarska kriza počasi res bliža svojemu koncu? Čeprav v nekaterih ameriških medijih vsak presežek zaposlenih glede na pričakovanja obravnavajo kot prvi znak, da smo bližje izhodu iz depresije, nekateri ekonomisti vztrajno opozarjajo na vse bolj zaostrene razmere na svetovnih trgih. Michael Snyder v svojem blogu o ekonomskem kolapsu z naslovom 'Zerohedge' primerja stanje v svetovnem gospodarstvu s slabim filmom katastrofe, »ki je tako slab, da je pravzaprav dober«. Gre za film Sharknado, v katerem zaradi vremenskih sprememb ljudi iz neba napadajo ljudožerski morski psi. Ta na prvi pogled povsem neverodostojen scenarij je po oceni Snyderja na našo nesrečo točno to, kar lahko v svetovnem gospodarstvu opazujemo ta trenutek.

Pri tem osrednji ameriški mediji »absolutno ignorirajo oblake finančne nevihte, ki se zbirajo na horizontu«. Michael Snyder je prepričan, da se »pogoji za 'popolno nevihto' vse hitreje razvijajo« ter da si bomo v trenutku, ko bo tega konec, »še želeli, da bi bili leteči morski psi edino, s čemer smo se morali ukvarjati«. Nato našteva deset razlogov, zaradi katerih bi svetovno gospodarstvo lahko doživelo svojo verzijo Sharknada. Na prvem mestu je to položaj v Portugalski, kjer je odstop finančnega ministra Vitorja Gasparja odprl Pandorino skrinjico raznih zahtev. Po odstopu arhitekta rešitev, ki jih je zahtevala trojka, so se pričeli politični spori – predsednik države zahteva predčasne volitve, vlada si želi novih pogajanj s trojko, analitiki pa ocenjujejo, da se je na Portugalskem sprožila 'časovna bomba'. Ob tem so obresti na portugalske obveznice poskočile na nesprejemljivih 7,51 odstotka – kar je zelo slab znak.

Druga težava je Grčija. Poročilo EK dokazuje, da bo Grčija znova in to za veliko zgrešila svoje cilje, ker je gospodarstvo v prostem padu zaradi prekomernega uničevanja gospodarstva, se pravi zaradi varčevalnih ukrepov. Grški eksperti iz IOBE pričakujejo letos 5 odstotni padec BDP-ja, zasebno pa govorijo o 7-odstotnem - in to v gospodarstvu, v katerem BDP za nekaj odstotkov na leto konstantno pada že nekaj let. Nato navaja članek Simona Blacka, kjer avtor citira grškega prijatelja Illiasa: »Naša vlada pravi, da bo letos boljše leto. Ampak nihče jim ne verjame. Toda vse, kar lahko naredimo, je, da smo optimisti. Preveč ljudi dela samomore...« To je verjetno najboljša slika stanja v Grčiji, članici območja evra. Od okoli 11 milijonov ljudi jih je 3,4 milijona nezaposlenih in če bi se k tem dodali še 'neaktivni', ki so sploh prenehali iskati delo, bi bila nezaposlenost v Grčiji 57 odstotna!

Tretji razlog za slabe napovedi je ekonomska kriza v tretjem največjem gospodarstvu območja evra, Italiji. Nezaposlenost se je vzpela na 12,2 odstotka, dolg države v višini 129 odstotkov BDP-ja pa je verjetno že »mimo točke brez vrnitve za državo brez lastne valute«. Agencija Standard & Poor je status države in njenih dolgov v četrtek že ocenila blizu statusa smeti oziroma na raven BBB.

Četrti razlog so informacije o tem, da so največje banke v svetu v resnih težavah. Tako na primer analitik Jim Willie, ki je znan po prezentaciji kredibilnih informacij, poroča, da je tudi nekoč trdna Deutche bank na robu propada. »Najboljše informacije, ki jih dobivam na svojo mizo, govorijo o tem, da se tri velike zahodne banke soočajo z neposredno nevarnostjo propada preko noči in da so prisiljene uporabljati izredna sredstva, da bi preprečila propad.« Te banke so Deutche bank v Nemčiji, Barclays v Londonu in Citybank v New Yorku, najbližje propadu pa naj bi bila Deutche bank. Pokopale so jo zlorabe na vzhodnih trgih, finančno hazarderstvo, kupovanje raznih 'finančnih derivatov' in podobno. »D-Bank je mrtvec, ki hodi,« sklepa Michael Snyder. K temu je potrebno dodati še nekaj opozorilnih znakov. Pred krizo leta 2008 je na primer cena nafte hitro poskočila. In to se dogaja tudi danes, cena nafte je znova na okoli 106 dolarjev za sodček. Če bo še rasla, to pomeni težave za ves svet.

Šesti znak krize so vse bolj naraščajoče številke obresti na hipoteke, ki so v ZDA narasle na 4,51 odstotka, kar je največ v zadnjih dveh letih. Sedmi razlog so poročila o zaslužkih velikih korporacij – in ta poročila so slaba, hkrati pa so delnice na trgu precenjene (bolj kot kadarkoli v zadnjih 20 letih) zaradi injekcij denarja iz ameriških zveznih rezerv. Hkrati se povečujejo tudi obresti in vplivajo na zaostrovanje krize na trgu delnic, ki so obremenjene z 441 bilijoni dolarjev, naloženih v ničvredne 'derivate'. Zato je potreben »samo en napačen korak, pa bomo videli finančno krizo, ki bo še hujša kot je bila tista leta 2008,« sklepa Michael Snyder.