, 13:15  |  Politika

Epilog zadeve Istrabenz: Krivi so!

Sodišče Šrota in Bavčarja v zadevi Istrabenz spoznalo za kriva

Igor Bavčar v časih, ko je Istrabenzovo 900 milijonov evrov težko breme padlo na ramena države.

Igor Bavčar v časih, ko je Istrabenzovo 900 milijonov evrov težko breme padlo na ramena države.
© Jaka Jeraša

Sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota in nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja spoznal za kriva očitanih kaznivih dejanj v zvezi s preprodajo delnic Istrabenza. Predsednica senata ljubljanskega okrožnega sodišča Vladislava Lunder je v zadevi Istrabenz nekdanjemu predsedniku uprave Pivovarne Laško Bošku Šrotu izrekla pet let in 10 mesecev zaporne kazni, nekdanjemu prvemu možu Istrabenza Igorju Bavčarju pa sedem let zaporne kazni.

Sodišče je hkrati za kriva spoznalo nekdanjega Istrabenzovega svetovalca Kristjana Sušinskega in nekdanjega predsednika uprave Maksime Holdinga Nastjo Sušinskega ter obema tudi izreklo zaporne kazni. Vsem obtoženim je izreklo tudi plačilo stranske denarne kazni v višini 35.000 evrov. Sodišče je Šrota spoznalo krivega kaznivega dejanja zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti, Bavčarja pa kaznivega dejanja napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja. Kristjan Sušinski je kriv kaznivega dejanja napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja, medtem ko je sodišče Nastjo Sušinskega spoznalo krivega za kaznivo dejanje pranja denarja.

So vprašanja, ki zadevajo kazen in vse ostale zadeve, za Bavčarja res irelevantna?

So vprašanja, ki zadevajo kazen in vse ostale zadeve, za Bavčarja res irelevantna?
© Borut Krajnc

Tožilec Jože Kozina je sicer za Šrota in Bavčarja predlagal po osem let zaporne kazni, za Nastjo Sušinskega štiri leta in šest mesecev zaporne kazni, za Kristjana Sušinskega pa pet let zapora. Za vse je tudi predlagal stransko denarno kazen v višini 35.000 evrov. Njihovi zagovorniki so predlagali oprostilne sodbe. Tako je po štirih mesecih sojenja znana sodba prvostopenjskega sodišča zaradi domnevno sporne preprodaje delnic Istrabenza. Sodba še ni pravnomočna, pričakovati pa je, da se bodo vsi obsojeni nanjo pritožili.

Do kaznivih dejanj naj bi prišlo leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin (za 23 milijonov evrov), nato je pivovarna prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov, del dobička pa naj bi namenili tudi za provizijo Sportini. Pivovarna pa je bila po mnenju tožilstva z omenjenim poslom oškodovana za 25,4 milijona evrov, kolikor od obtoženih s premoženjsko pravnim zahtevkom terja tudi uprava Pivovarne Laško.

Boško Šrot: pet let in 10 mesecev zaporne kazni.

Boško Šrot: pet let in 10 mesecev zaporne kazni.
© Borut Krajnc

Vendar pa je senat družbo v zvezi s tem zahtevkom napotil k pravdi. Kot je pojasnila predsednica senata Vladislava Lunder, senat ni imel dovolj dokazov, da bi odločal o tej zahtevi. "Zadeva je prekompleksna, dokazni postopek pa preobsežen, da bi podrobno razlagala, zakaj se je senat odločil, kot se je," je dejala ob začetku obrazložitve sodbe. Po njenem mnenju pa sklenjenega kroga prodaje delnic od Pivovarne Laško do Microtrusta ni mogoče razumeti drugače kot resnega poslovnega namena za pridobitev premoženjske koristi.

Sodišče je presodilo, da je Šrot naklepno zlorabil položaj pri vodenju Pivovarne Laško s sklenitvijo opcijskih pogodb o prodaj delnic Istrabenza. Prav tako po njihovem mnenju ni deloval v skladu z določili zakona o gospodarskih družbah, saj teh opcijskih pogodb ni predložil računovodstvu, kot bi sicer moral storiti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Bavčar je po mnenju senata Šrota napeljeval k temu dejanju, nato pa je, tako kot brata Sušinski, razpolagal z denarjem velike vrednosti, za katerega je vedel, da je bil pridobljen na nezakonit način.

Igor Bavčar: sedem let zaporne kazni.

Igor Bavčar: sedem let zaporne kazni.
© Borut Krajnc

"Kazen, izrečena Bošku Šrotu, je primerna za tako dejanje in je nižja od predloga tožilca," je poudarila predsednica senata. Okrožni državni tožilec Jože Kozina je namreč za Šrota predlagal osem let, izrečena pa mu je bila kazen petih let in desetih mesecev zapora. Kot je pojasnila Lundrova, so tovrstna kazniva dejanja praviloma storjena z namenom okoriščanja, vendar pa te okoliščine pri Šrotu niso bile ugotovljene. Bavčar pa se je, kot je dejala, zavedal, da je prejel "že opran" denar. Dodala je še, da se prisojene stranske denarne kazni razmeroma nizke, vendar pa so dosojene glede na zakonodajo, ki je veljala v času storitve kaznivih dejanj. 

Po Bavčarjevem prepričanju je bil današnji izrek sodbe "zelo zanimiv v tistem delu, kjer sodnica ni ugotovila in tudi ni ugotavljala škode za Pivovarno Laško, tudi ni navajala nobenih razlogov v tistem delu, kjer je bilo rečeno, da je sledila tožilcu. Ni bilo jasno razvidno, zakaj mu je sledila," je poudaril. V delu, ki je zadevalo dejanja nekdanjega prvega moža pivovarne Boška Šrota, je sodnica po Bavčarjevem mnenju "popolnoma ignorirala dokazni postopek v v tistih točkah, kjer so bili najbolj prepričljivi izvedenci, ki jim je tožilstvo nasprotovalo, in seveda tudi ekonomski strokovnjaki, ki jih je sodnica na koncu upoštevala kot dokaze".

"To se mi zdi posebej zanimivo z vidika, ker se ji je zdelo, da je ob tem, ko ne more in tudi ni želela ugotavljati ekonomske škode, na drugi strani poskušala v izreku pokazati, da ji je šlo samo za ugotavljanje ekonomske koristi," je dejal in dodal: "Na način, kako je prišlo do tega, pa je popolnoma ignorirala vprašanja, ki smo jih in zaradi katerih je bil imenovan izvedenec". Bavčar je prepričan, da bo v pritožbenem postopku višje sodišče te dokaze moralo upoštevati in s tega vidika ga današnji izrek "niti posebej ne motivira, da bi razmišljal o drugih točkah tega izreka". "Tako da so vprašanja, ki zadevajo kazen in vse ostale zadeve, zame irelevantna," je še dodal.

Okrožni državni tožilec Jože Kozina še ne ve, ali se bo pritožil na današnjo sodbo v zadevi Istrabenz.

Okrožni državni tožilec Jože Kozina še ne ve, ali se bo pritožil na današnjo sodbo v zadevi Istrabenz.
© Borut Krajnc

Bavčarjev odvetnik Bošnjak pa je po izreku sodbe poudaril, da niso "slišali nobenih razlogov, zakaj je bila izrečena takšna sodba oz. zakaj je sodišče sledilo tožilcu, kjer mu je sledilo". Sodišče je po njegovih besedah relativno obširno obrazložilo, zakaj tožilcu ni sledilo v določenih elementih, glede tistega dela, kjer je izreklo obsodilno sodbo, pa je napotilo na kasnejšo pisno obrazložitev. "Ko bomo to prejeli, bom lahko več povedal, kaj mislim o posameznih razlogih. Dovolj povedno je že to, da sodišče ni sledilo tožilcu v delu, kjer je zatrjeval nastop premoženjske škode za Pivovarno Laško. Ta v tej zadevi po mnenju sodišča ni bila ugotovljena," je dejal odvetnik. Po Bošnjakovem prepričanju bi moralo sodišče izreči oprostilno sodbo, če ta škoda ni izkazana oz. ni ugotovljena. Ko bodo prejeli pisno sodbo, bodo imeli 15 dni za pritožbo, ki pa jo bodo po njegovih zagotovil "seveda vložili".

Obsodba nekdanjih predsednikov uprav Pivovarne Laško in Istrabenza Boška Šrota in Igorja Bavčarja ne preseneča, je povedala izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc. Kot je poudarila, je primarna naloga menedžerja skrb za dobrobit družbe, "mahinacije" s položajem in zaupanjem pa so nesprejemljive. Šmučeva je spomnila, da je častno razsodišče Združenja Manager že leta 2011 ugotovilo, da so nekatera ravnanja članov Šrota in Bavčarja neskladna z etičnim kodeksom, na podlagi tega sklepa pa izreklo ukrep njune izključitve iz organizacije. "V tem kontekstu ta razsodba sodišča za nas ni presenečenje," je pojasnila.

Na vprašanje, ali se ji zdi dolžina zapornih kazni za obsojena primerna, je odgovorila, da slovensko sodstvo šele vzpostavlja prakso na področju gospodarskega kriminala in da se bo zato lahko o tem, kdaj je neka kazen previsoka in kdaj prenizka, presojalo šele čez čas. Šmučeva je ob tem obžalovala, ker do tovrstnih razsodb v Sloveniji prihaja sorazmerno pozno. "A bolje pozno, kot nikoli," je poudarila. "Vtis imamo, da sta se tožilstvo in sodstvo prebudila, da resno obravnavata primere, hkrati pa ne moremo zanikati, da so mediji o teh primerih pisali že leta in leta prej, a se ni nič zgodilo. In ker se ni nič zgodilo, je bilo to neko sporočilo drugim, ki so sledili," je menila.

Dejanja, ko nek menedžer skuša izkoristiti priložnost za osebno obogatitev, pridobivanje osebnega vpliva, prestiža, moči oz. tistega, kar mu ne pripada, ne bi smela biti nikoli sprejeta, je poudarila. "A če niso sankcionirana, postanejo moralno sprejemljiva, ne pa moralno sprevržena dejanja. Ker se toliko let ni nič zganilo, je to postalo nek povsem normalen način vedenja," je pojasnila. Če bi že prej imeli močno pravosodje, pravosodje s hrbtenico, po njenih besedah marsikateri gospodarski primer ne bi zašel na področje kriminala, ampak bi ostal na področju etičnosti.

Z neke časovne distance pa je lahko ocenjevati dejanja, ki so bila storjena pet, deset let nazaj, verjame Šmučeva. "In zdaj pravzaprav obtožujemo na splošno, ne le teh posameznikov, ki so se zelo zelo globoko izneverili svojemu poklicu, ampak kar vse povprek, da so bili zaslepljeni," je bila kritična. Sedanja uprava Istrabenza sodbe zaenkrat ne komentira, v Pivovarni Laško pa bodo zdaj počakali, da jim bo sodba vročena.  Okrožni državni tožilec Jože Kozina še ne ve, ali se bo pritožil na današnjo sodbo v zadevi Istrabenz. V izjavi po izreku sodbe je pojasnil, da bo najprej prebral obrazložitev sodbe, nato pa se bo odločil. Kozina je namreč za Igorja Bavčarja in Boška Šrota predlagal po osem let zaporne kazni, a so danes izrečene kazni nižje. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.