Tea Wutte

, 08:00  |  Ekonomija

Zadolženost sveta narašča

Naraščajoča zadolženost večine držav sveta, ki so kljub ukrepom držav v povprečju za 20 odstotkov bolj zadolžene kot ob izbruhu krize konec leta 2007, je danes »najhujša skrivnost trgov«

Na spletni strani Forbsa, ki se ukvarja z gospodarskimi novicami, je borzni posrednik in sodelavec Forbsa James Gruber razkril nekaj zanimivih podatkov, ki jih večina svetovnih medijev spregledala. »Tu je nekaj, kar vam borzni posredniki in mediji ne govorijo: svet je danes bolj zadolžen, kot je bil na vrhuncu finančnega balona leta 2007 … Kljub izrednim intervencijam držav v zadnjih šestih letih. Kljub neprestanemu optimizmu glede okrevanja. Kljub vedno novim zagotovilom bančnikov v centralnih bankah. Glede dolga smo na slabšem,« opozarja ekonomski analitik v članku z naslovom Najhujša skrivnost trgov.

Gruber na podlagi podatkov nato izvede šest sklepov. Prvič, »politike ki so bile uvedene po finančni krizi niso bile uspešne«. Dolg bi v primerjavi z rastjo BDP-ja v tem primeru namreč padal in ne bi rasel. Drugič, »obrestne mere ne morejo narasti preko vrednosti rasti BDP-ja, saj bi v tem primeru dolg še bolj naraščal«. Če se bo to zgodilo, lahko pričakujemo še več tiskanja denarja, še več davčnih rezov in dvigovanj davkov. Tretjič, to pomeni, da bodo »nizke obrestne mere ostale še dolga, dolga leta«. To je edina pot, da se dolg zmanjša na sprejemljivo raven. Četrtič, najbolj nenavadno je to, »da smo v zadnjih šestih letih priče skoraj popolne odsotnosti reform, s katerimi bi popravili probleme, ki so vodili do izbruha krize leta 2008. Ironično je, da bi vodilna komunistična država, Kitajska, lahko kmalu pričela z izvajanjem bistvenih kapitalističnih reform." Petič – novi trgi, »skupaj s trgi Azije v moji soseščini so sicer na boljšem kar se tiče vprašanja dolgov, toda višje cene blaga so razkrile več problemov«. Šestič, dolžniške krize se dogajajo zato, »ker prihodki ne morejo pokriti odplačila dolgov«. Če bi prišlo do kakršnegakoli padca gospodarske aktivnosti »bi se nam znova lahko ponovila kriza iz leta 2008. S tem ne želim biti dramatičen; ne to kaže preprosta matematika,« sklepa Gruber.

V nadaljevanju James Gruber navaja poročilo banke za mednarodne poravnave (BIS), nekakšne »centralne banke centralnih bank«, ki kaže, kako težka naloga je pred celotnim svetovnim gospodarstvom. Letno poročilo BIS-a namreč dokazuje, da je celoten dolg razvitih in nerazvitih držav skupaj v razmerju do celotnega bruto-družbenega produkta (BDP-ja) danes za 20 % višji od dolga kot leta 2007. V celoti gre za 33 trilijonov dolarjev večji dolg, kot leta 2007. In skorajda nobena od držav, katere podatke BIS spremlja, ni danes v boljšem položaju kot leta 2007. BIS takšno raven dolga označuje kot dolgoročno »nevzdržno«. Pri tem ima večina razvitih držav že dolg, ki je v razmerju do BDP-ja višji od 100 odstotkov. Če bi obrestne mere na državne obveznice zrasle za okoli 300 točk, »bi bile izgube ogromne«. V tem primeru bi lastniki ameriških obveznic izgubili več kot trilijon dolarjev oziroma 8 odstotkov vrednosti ameriškega BDP-ja, izgube lastnikov dolga v Franciji, Italiji, Japonski in Veliki Britaniji pa bi bile med 15 do 35 odstotkov bruto družbenega produkta. Pri tem bi bile banke največji »izgubarji« in bi predstavljale nevarnost za celoten finančni sistem. BIS v svojem poročilu opozarja tudi na dejstvo, da ni več časa za čakanje. »Vlade upajo, da se bo gospodarstvo okrepilo, če bodo čakale, ter da se bo tako zmanjšalo razmerje med bruto družbenim proizvodom in dolgom. In politiki upajo, da se bodo prihodki in dobički povečali, če bodo čakali, zaradi česar bo reforma trga dela in trgov manj nujna. Vendar pa čakanje ne bo olajšalo razmer, še posebej zato, ker se medtem zmanjšuje podpora javnosti in njena potrpežljivost,« piše v poročilu BIS-a.

Dolg je mogoče zmanjšati na štiri načine – s transferjem denarja (v smer zadolženih držav), odpisom dolga – pri čemer znova izgubijo posojilodajalci – z varčevanjem in tiskanjem denarja. Države danes uporabljajo vse štiri mehanizme, toda istočasno niso uspešne pri pravih reformah. »Zato si je težko zamisliti, da bodo ZDA, Evropa in Japonska ter druge razvite države uvedle reforme, s katerimi bi preprečile naraščanje dolga in njegovo implozijo. Z drugimi besedami, veliko od strahov BIS-a bi se lahko uresničilo. To lahko v ušesih nekaterih zveni pesimistično in celo melodramatično. Toda dejstvo je, da je bilo v zadnjih šestih letih storjenega le malo za prestrukturiranje gospodarstev in zmanjševanja zadolženosti ter učenja iz lekcij iz leta 2008. Ker si je gospodarstvo delno opomoglo, smo medtem postali samovšečni. Toda dolg, ki je bil razlog za krizo, se je medtem samo še povečal in svetu znova grozi s krizo. Upajmo, da ne bo prišlo do tega,«ocenjuje James Gruber na spletni strani Forbsa.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.