Hollande prvič v Sloveniji

Francoski predsednik Hollande danes na prvem obisku v Sloveniji

Francoski predsednik Francois Hollande je kot prvi predsednik Francije na uradnem obisku v Sloveniji. Ob gostitelju, predsedniku Borutu Pahorju, se je srečal še s premierko Alenko Bratušek in predsednikom DZ Jankom Vebrom. Obisk je pomemben za krepitev sodelovanja na vseh ravneh in poglabljanje strateškega partnerstva, sklenjenega leta 2011. Kot so še sporočili iz urada predsednika republike, sta strani izmenjali tudi stališča o možnostih tesnejšega sodelovanja med državama v evropskih zadevah, povezanih z reševanjem finančne in gospodarske krize, širitvijo EU in aktualnimi mednarodnimi temami, kot so razmere v južnem Sredozemlju.

Hollande je obisk začel dopoldne na Brdu pri Kranju, kjer se je kot poseben gost udeležil srečanja predsednikov držav Zahodnega Balkana in EU, t.i. procesa Brdo, kjer se je srečal s skoraj vsemi predsedniki. Na Brdu je bil tudi francoski zunanji minister Laurent Fabius, ki se je sestal s slovenskim kolegom Karlom Erjavcem.

Dvostranski uradni obisk bo Hollande začel popoldne, ko ga je Pahor z vojaškimi častmi sprejel na ljubljanskem Kongresnem trgu. Nato bosta odšla do sedeža Univerze v Ljubljani, kjer se bosta srečala s prorektorico Julijano Kristl ter novoizvoljenim rektorjem Ivanom Svetlikom, z ministrom za izobraževanje, znanost in šport Jernejem Pikalom ter skupino študentov. Govorili bodo o brezposelnosti mladih, ki je pereč problem tako za celotno EU kot Francijo in Slovenijo. Po ločenih pogovorih z gostiteljem, premierko Bratušek in predsednikom DZ Vebrom, se bo visoki gost s premierko zvečer še sprehodil ob Ljubljanici.

Francija, drugo največje gospodarstvu v območju evra s 66 milijoni prebivalcev, sodi med pet ključnih trgovinskih partneric Slovenije. Leta 2012 je obseg blagovne menjave znašal 2,1 milijarde evrov. V Sloveniji je že prisotnih več pomembnih francoskih podjetij. Francija je zainteresirana za sodelovanje tudi v načrtovani slovenski privatizaciji in želi povečati investicije. Največ zanimanja naj bi bilo za energetska podjetja, banke in živilsko industrijo.

Proces Brdo bo šel naprej, je po današnjem plenarnem zasedanju predsednikov osmih držav, ki so del tega procesa, in francoskega predsednika Francoisa Hollanda na Brdu pri Kranju zatrdil slovenski predsednik Borut Pahor. Hollande je poudaril, da je Francija "bila, je in bo" podpornica Zahodnega Balkana v EU, svojo vlogo v regiji bo še okrepila. Kot je na novinarski konferenci po plenarnem zasedanju povedal Pahor, so se voditelji strinjali, da gre proces Brdo naprej, in že dosegli dogovor, da bo naslednje srečanje na Hrvaškem. EU bo na njem predstavljal predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, je razkril.

Kot je ocenil, Zahodni Balkan mnogi v Evropi na žalost povezujejo s strahom in nestabilnostjo in ne s priložnostmi. To je treba spremeniti in to je eden od namenov procesa Brdo. "Bolj kot bomo probleme reševali sproti, bolj bo ta prostor postal atraktiven za širitev unije," je poudaril. Povedal je tudi, da so voditelji sprejeli zaključke srečanja oz. skupen dokument, v katerem so zapisali cilje današnjega srečanja in svoje namene za prihodnost. Vsebina bo objavljena v kratkem. Dejstvo, da bo današnje srečanje očitno okronano s tovrstnim dokumentom, s katerim so se strinjali vsi, že samo po sebi sicer velja za precejšen dosežek.

Hollande je na novinarski konferenci med drugim zatrdil, da je udeležba na vrhu procesa Brdo zanj velika čast. Kot je spomnil, regijo Zahodnega Balkana še vedno težijo odprta vprašanja, ki terjajo "budnost". Gre torej za težavno pobudo, ki pa naj pošlje "sporočilo upanja" ljudem te regije. Njegovo glavno sporočilo danes je sicer bilo sporočilo podpore Zahodnemu Balkanu. "Francija stoji ob vas in potrjuje vašo evropsko perspektivo," je poudaril, a obenem ni pozabil dodati, da morajo države na poti v EU izpolniti vrsto pogojev. "Glede na to, da smo sprejeli dejstvo, da mora biti Evropa realnost, ki bo pokrivala celotno celino, ne moremo pustiti ob strani velikega dela Evrope, ki je Zahodni Balkan," je bil jasen. Kot je spomnil, je bila ravno Francija ena od pobudnic širitve unije na to regijo. 

Francija zaupa slovenskemu bančnemu sistemu, vendar pa bo moral ta tako kot sistemi v drugih državah dokazati, da je zanesljiv, je v odgovoru na novinarsko vprašanje po zasedanju na Brdu pri Kranju povedal francoski predsednik Francois Hollande. Razloga za zaskrbljenost ni, še posebej glede prošnje za finančno pomoč, je poudaril. Po njegovem mnenju so napori slovenske vlade opogumljajoči in vzbujajo zaupanje. Mnenja je, da mora biti Evropa sinonim za zaupanje in ne strah. V tej luči je zavrnil strahove glede obstoja evroobmočja: "Nikakršnega dvoma ni, da bodo države ostale v evroobmočju, kljub političnih težavam v nekaterih državah," je dejal.

Po njegovem se je namesto na razmišljanje o obstoju evroobmočja potrebno osredotočiti na izhod iz recesije. "Evropa se mora osredotočiti na iskanje gospodarske rasti in ne na stroge varčevalne ukrepe," je poudaril Hollande, in med drugim izpostavil potrebo po dolgoročnih politikah na področju energetike in industrije. Glede gospodarskih razmer v Evropi je francoski predsednik optimističen: "Cela vrsta kazalcev, ki so bili objavljeni v zadnjih nekaj dneh, govori o tem, da imamo dobre razloge, da verjamemo, da bomo izšli iz krize," je še dejal. Podobno optimističen je bil tudi predsednik Borut Pahor, ki je pred novinarji ponovil stališče, da se bo Slovenija iz krize rešila sama, brez tuje pomoči. "Prvič, Slovenija je že uspešno šla na finančne trge, in drugič, kot veste, je Evropska komisija konec maja ocenila, da sta program stabilnosti in reformni program korak v pravo smer," je pojasnil.  

Krepitev gospodarskega sodelovanja je bila tudi glavna tema pogovora francoskega gosta s premierko Alenko Bratušek. Premierka mu je predstavila načrt vlade za privatizacijo in poudarila, da bosta ključni vodili pri prodaji transparentnost postopka in iskanje strateških parterjev. Obenem mu je opisala napore vlade, povezane z reševanjem finančne in gospodarske krize v državi. Strinjala sta se, da je pri pripravi in sprejemu ukrepov potrebno misliti predvsem na ohranjanje solidarne in socialne države, so sporočili iz kabineta premierke.

Glede svoje izjave na Brdu, da je Francija pripravljena pomagati pri iskanju rešitve za vprašanje imena Makedonije, je Hollande še pojasnil, da Francija ne namerava biti posrednica in da ni na njej, da bi predlagala rešitve, da pa kot država, ki ima odlične odnose z Grčijo, lahko igra vlogo pri izboljšanju dialoga med državama. Francoski predsednik je sodelovanje na politični in kulturni ravni med državama označil za dobro. Ocenil je, da obisk odraža tudi skupno zgodovino Slovenije in Francije, pri tem pa izpostavil Ilirske province in Napoleona, pa tudi današnji obisk na sedežu ljubljanske univerze, kjer se je kratko srečal s študenti in odgovoril na njihova vprašanja.

Glede problema brezposelnosti mladih je tako izrazil prepričanje, da se bodo težave mladih, tudi tistih z diplomami, ki iščejo prvo zaposlitev, rešile, da pa sedaj stanje ni dobro. Poudaril je, da gre tudi za evropsko težavo in da je na ravni EU zagotovljenih dve milijardi evrov za zaposlovanje mladih. Ob tem je povedal, da je v Franciji eden od šestih mladih brezposeln, kar je preveč. Zahvalil se je tudi za priložnost, da se s študenti pogovarja v francoščini. Kot je dejal, sta oba naroda občutljiva za jezik. Tako kot je Napoleon omogočil rabo slovenščine, je tudi on sedaj hvaležen, da lahko govori francosko, je dodal. Francoski predsednik se je srečal tudi s predsednikom DZ Jankom Vebrom, obisk pa je sklenil s sprehodom z Bratuškovo skozi staro mestno jedro, kjer sta si privoščila tudi sladoled. (STA, mm)