Igor Mekina

, 17:30  |  Svet

Turški novinarji na udaru oblasti

Turški lastniki medijev so po začetku protestov v Turčiji odpustili 22 novinarjev in urednikov, 37 jih je bilo prisiljenih zapustiti svoje položaje, še 64 jih je aretiranih, 127 pa obtoženih

Protesti proti avtoritarnemu vodstvu in nasilju oblasti v Turčiji so privedli tudi do resnih posledic v vrstah novinarjev, ki poročajo o protestih. Pritiski na novinarje in odpustitve zaradi 'napačnega' pisanja in poročanja so sicer v novinarskem poklicu v državah, kjer so medijske svoboščine precej nizko na družbeni lestvici vrednot, žal še zmeraj zelo običajni dogodki. Turška zveza novinarjev (TGS) je tako na primer sporočila, da je v zadnjem času - oziroma po začetku protestov v Turčiji 27. maja letos - zaradi poročanja o protestih službo v turških časnikih izgubilo 22 novinarjev, 37 pa jih je bilo prisiljenih odstopiti s svojih mest.

Gre za bolj znane novinarje v Turčiji, med njimi je tudi kolumnist časnika Akşam Tuğçe Tatari, ki so ga odpustili, medtem ko je urednica kulture in umetnosti Hasan Cömert morala odstopiti s svojega položaja. Protesti v Turčiji so se pričeli zaradi nasprotovanja skupine okoljevarstvenikov, ki ni želela, da bi park Gezi v središču mesta postal mesto replike tržnega centra iz časa otomanskega cesarstva, kar je bil sicer načrt oblasti. Kmalu zatem so demonstracije prerasle v vsesplošen odpor velikega dela sekularne turške javnosti zoper vse bolj obsežno islamizacijo družbe. V teh protestih je doslej umrlo pet ljudi, več kot 7.000 pa jih je bilo ranjenih. Številne države in tudi institucije EU so Turčijo kritizirale zaradi prekomerne uporabe nasilja in solzivca proti miroljubnim demonstrantom.

Da bi se izognili nasilju policije, so demonstranti poskusili z novimi taktikami, predvsem z mirnim stanjem na trgu, vendar tudi to policijskih sil v nekaterih primerih ni odvrnilo od nasilja. »Odpustitve in odstopi so posledica politike cenzure v nekaterih medijih, ki poročajo o odporu v parku Gezi,« je dejal Gökhan Durmuş, vodja istanbulske izpostave Društva novinarjev Turčije in poudaril, da poskušajo novinarji kljub pritiskom s strani lastnikov »dati vse od sebe«, da bi na objektiven način informirali javnost. »Naši kolegi se zelo trudijo, da bi informirali javnost in so za to so plačali visoko ceno z izgubo svojih služb. Nekatere so cenzurirali, nekaterim so ugasnili programe, bili so celo primeri novinarjev, ki so jih odpustili zaradi njihovih tvitov. Moj kolega je bil odpuščen samo za to, ker je pozdravil enega od demonstrantov na trgu Gezi,« je dejal Durmuş in pozval novinarje na solidarnost in odpor zoper pritiske.

Ob tem je turška opozicijska Republikanska Ljudska stranka (CHP) sporočila še en zaskrbljujoč podatek – da je namreč v tem trenutku v Turčiji kar 64 novinarjev aretiranih, 123 pa jih je obtoženih v procesih, kjer se soočajo z obtožbami zaradi terorizma. Prav zaradi takšnih pritiskov na novinarje se Turčija na lestvici svobode medijev nahaja na repu, na 154. mestu med 179 državami, v katerih se ocenjuje dosežena stopnja medijske svobode. Poročilo predsednika CHP Kemala Kılıçdaroğluja z naslovom 'Poročilo o zaprtih novinarjih' je bilo narejeno ob podatkih sindikata novinarjev Turčije. »Soočeni smo z procesom, v katerem vlada in policija delujeta skupaj, kjer so lastniki medijev pod vodstvom politike in objavljajo članke, ki so sprejemljivi za politično vodstvo.« To pa oceni vodstva CHP povzroča cenzuro in samocenzuro. »Vrnili smo se 105 let nazaj v času,« je ocenil voditelj CHP. Pri tem so na novinarski konferenci stranke navedli tudi zanimiv podatek, da je bilo celo ob vojaškem udaru 12. septembra leta 1980 aretiranih samo 31 novinarjev, torej enkrat manj kot jih je v zaporih danes, kar po njihovem mnenju dokazuje, da vodi sedanjo oblast v Turčiji »mentaliteta policijske države.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.