Varni pred slovenskim pravosodjem

Hrvaška več svojih državljanov ne namerava izročiti Sloveniji

Med 111 evropskimi pripornimi nalogi, ki jih je Hrvaška po vstopu v EU dobila od drugih članic EU, se slabih 20 primerov nanaša na dogodke pred avgustom 2002. To pomeni, da hrvaška policija teh osumljenih ne bo privedla. Med njimi je tudi nekaj osumljencev kaznivih dejanj, katerih izročitev zahteva Slovenija, navaja danes Jutarnji list. Eden od teh primerov je hrvaški državljan, ki je v Sloveniji ovaden zaradi umora in živi v Zagrebu na znanem naslovu. Hrvaška policija pa ga ne bo prijela, ker se je kaznivo dejanje zgodilo pred 7. avgustom 2002.

Hrvaški sabor je namreč le dva dni pred vstopom države v EU omejil izročitev svojih državljanov na zgolj tiste, ki so kazniva dejanja storili po 7. avgustu 2002, ko je Hrvaška sprejela zakon o sodelovanju s članicami EU v kazenskih postopkih. Zaradi tega je prišlo do spora z Brusljem, v Zagrebu pa pričakujejo, da se bodo jeseni zmenili z Evropsko komisijo. Potem ko je sabor sprejel sporno omejitev, je namreč sledilo ostro opozorilo iz Bruslja, v katerem je komisarka za pravosodje Vivien Reding zagrozila z ukrepi po 38. členu pristopne pogodbe. Ti veljajo, če Hrvaška ne izpolnjuje obveznosti, ki jih je sprejela med pogajanji. Redingova je omenila tudi sankcije, čeprav ni znano, kakšne naj bi bile.

Medtem je pred pregonom na Hrvaškem na podlagi evropskega pripornega naloga iz Slovenije zaščiten tudi državljan Slovenije in Hrvaške, ki ga Slovenija išče zaradi pedofilije. Na Reki pa živi moški, ki ga Slovenija bremeni povzročitve hujše prometne nesreče pred dobrim desetletjem. Iz Slovenije je prišel tudi priporni nalog za Varaždinca zaradi ponarejanja denarja, ki ga hrvaški policisti niso zasledili na hrvaškem naslovu, kjer je bil nazadnje prijavljen. Tudi če bi ga našli, ga ne bi izročili, ker gre za kaznivo dejanje pred avgustom 2002, piše še časnik. Kot dodaja, je bila sprememba zakona voda na mlin tudi preprodajalcem droge, tihotapcem ljudi, goljufom in posiljevalcem, ki jih iščejo druge članice EU, kot so Avstrija, Bolgarija, Italija in Nemčija.

Hrvaška opozicija in mediji so omejitev izročitev označili za "Lex Perković", ker bodo z njim preprečili izročitev enega od nekdanjih voditeljev jugoslovanske obveščevalne službe Udba na Hrvaškem Josipa Perkovića. Nemčija ga zahteva od leta 2005 zaradi umora hrvaškega izseljenca na Bavarskem leta 1983. Nemčija naj bi zahtevala izročitev še dveh nekdanjih pripadnikov jugoslovanske obveščevalne službe, ki so, tako kot Perković, prestopili v vrste hrvaških varnostnih služb po osamosvojitvi države. Sicer pa je bil med prvimi tremi osebami, ki jih je Hrvaška na podlagi evropskega pripornega naloga izročila drugim članicam EU, prebivalec Umaga, ki ga je slovensko pravosodje iskalo zaradi goljufije. (STA, mm)